Madžarski forint

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Forint)
Madžarski forint
Magyar forint (madžarsko)
Bankovci madžarskega forinta
ISO 4217
KodaHUF
Številka348
Eksponent2
Denominacije
Podenota
1100fillér
(defunct)
Množinaforintok (samo nominalno)
SimbolFt
Bankovci500 Ft, 1000 Ft, 2000 Ft, 5000 Ft, 10,000 Ft, 20,000 Ft
Kovanci
 Pogosto upor.5 Ft, 10 Ft, 20 Ft, 50 Ft, 100 Ft, 200 Ft
Demografija
Datum uvedbe1. avgust 1946
UporabnikiMadžarska Madžarska
Izdajanje
Centralna bankaMadžarska narodna banka
 Spletna stranwww.mnb.hu
TiskarnaPénzjegynyomda Zrt. Budapest
 Spletna stranwww.penzjegynyomda.hu
KovnicaHungarian Mint Ltd.
 Spletna stranwww.penzvero.hu
Vrednotenje
Inflacija5.1% (2021)
 VirStatista

Forint (znak Ft; koda HUF) je madžarska valuta. Predhodno je bil razdeljen na 100 fillér, vendar kovanci fillér niso več v obtoku. Uvedba forinta 1. avgusta 1946 je bila ključen korak v stabilizaciji madžarskega gospodarstva po drugi svetovni vojni, valuta pa je ostala relativno stabilna do osemdesetih let dvajsetega stoletja. Prehod v tržno gospodarstvo v zgodnjih devetdesetih letih je negativno vplival na vrednost forinta; inflacija je leta 1991 dosegla vrh pri 35%. Od leta 2001 je inflacija enomestna, forint pa je razglašen kot popolnoma konvertibilen. [1] Kot članica Evropske unije je lahko dolgoročni cilj madžarske vlade zamenjati forint z evrom, čeprav pod sedanjo vlado ni ciljnega datuma za prevzem evra. [2]

Forint od Ludvika I. Ogrske (1342–1382). Zadaj: LODOVICVS DEI GRACIA REX. Spredaj: S[ANCTVS] IOHANNES B[APTISTA].
Forint Matije Korvina Ogrske (1458–1490). Spredaj: S[ANCTVS] LADISLAVS REX. Zadaj: MATHIAS D[EI] G[RATIA] R[EX] VNGARIE.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime forinta izvira iz mesta Firence, kjer so od leta 1252 kovali zlatnike, imenovane fiorino d'oro. Na Madžarskem so od leta 1325 pod Karlom Robertom uporabljali florentin (kasneje forint), prav tako valuto, ki temelji na zlatu, zgledom Madžarske pa je sledilo več drugih držav. [3]

Med letoma 1868 in 1892 je bil forint ime, ki se je v madžarščini uporabljalo za valuto avstro-ogrskega cesarstva, v nemščini znano kot gulden ali florin. Razdeljen je bil na 100 krajczár ( krajcár v sodobnem madžarskem pravopisu). [4]

Forint je bil ponovno uveden 1. avgusta 1946, potem ko je bil pengő zaradi velike hiperinflacije v letih 1945–46 postal skoraj ničvreden: najvišja doslej zabeležena. To je povzročila mešanica visokega povpraševanja po reparacijah iz ZSSR, sovjetskega ropanja madžarske industrije in posedovanja madžarskih zlatih rezerv v Združenih državah. [5] Različne stranke v vladi so imele različne načrte za rešitev tega problema. Neodvisni stranki malih posestnikov, ki je dobila veliko večino na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 1945, pa tudi Socialnim demokratom je bila zunanja podpora bistvena. Vendar so Sovjetska zveza in njeni lokalni podporniki v madžarski komunistični partiji nasprotovali najemanju posojil na Zahodu, zato je komunistična partija vodila postopek z izključno domačimi viri. Komunistični načrt je zahteval stroge omejitve osebne porabe, pa tudi koncentracijo obstoječih zalog v državnih rokah. [6]

Forint je nadomestil pengő po tečaju 1 forint = 4×1029 pengő – spustil je 29 ničel iz stare valute. Pravzaprav je bil to namišljen menjalni tečaj. Z najvišjo vrednostno opombo 100 milijonov B. pengő ( 1020 pengő), skupna količina pengőja v obtoku je imela vrednost manj kot 0,1 fillér. ("B" je pomenilo staro "milijardo", torej milijon milijonov.) Bolj pomemben je bil menjalni tečaj za adópengő 1 forint = 200 milijonov adópengő.

V preteklosti je bil forint razdeljen na 100 fillér (primerljivo s penijem), čeprav so bili kovanci fillér zaradi inflacije neuporabni in niso bili v obtoku od leta 1999. (Od leta 2000 je en forint običajno vreden približno pol centa ZDA ali nekoliko manj.) Madžarska okrajšava za forint je Ft, ki je napisana za številko s presledkom. Ime fillér, podrazdelek vseh madžarskih valut od leta 1925, izvira iz nemške besede Vierer, ki je označevala kos štirih krajcárjev. Okrajšava za fillér je bila f, prav tako napisana za številko z vmesnim presledkom.

Po uvedbi leta 1946 je forint ostal stabilen naslednji dve desetletji, vendar je začel izgubljati svojo kupno moč, saj je državno-socialistični gospodarski sistem ( plansko gospodarstvo) v sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja izgubil svojo konkurenčnost. Po demokratičnih spremembah v letih 1989–1990 je forint v treh letih dosegel letno inflacijo okoli 35 %, vendar so nato k stabilizaciji pripomogle izvedene obsežne reforme tržnega gospodarstva.

Kovanci[uredi | uredi kodo]

Leta 1946 so zopet uvedli kovance v apoenih 2, 10, 20 filérjev in 1, 2, 5 forintov. Srebrnik za 5 forintov je bil ponovno izdan šele naslednje leto; kasneje je bil umaknjen iz obtoka. Leta 1948 so bili izdani kovanci za 5 in 50 fillérs. Leta 1967 je bil ponovno uveden kovanec za 5 forintov, ki mu je sledil 10 forintov leta 1971 in 20 forintov leta 1982.

Leta 1992 je bila uvedena nova serija kovancev v apoenih 1, 2, 5, 10, 20, 50, 100 in (nekoliko drugače, 500 ‰ srebra) 200 forintov. Proizvodnja kovancev 2 in 5 fillér je bila ustavljena leta 1992, vsi kovanci pa so do leta 1999 umaknili iz obtoka. Od leta 1996 so kovali dvobarvni kovanec za 100 forintov, ki je nadomestil različico iz leta 1992, saj je slednja veljala za preveliko in grdo in bi jo zlahka zamenjali za kovanec za 20 forintov.

Srebrne kovance za 200 forintov so iz obtoka umaknili leta 1998 (ker je bila njihova nominalna vrednost prenizka v primerjavi z vsebnostjo plemenitih kovin); kovanca za 1 in 2 forinta sta ostala zakonito plačilno sredstvo do 29. februarja 2008 [7] Pri nakupih z gotovino je skupna cena zdaj zaokrožena na najbližji večkratnik 5 forintov (na 0 ali na 5). [8] 15. junija 2009 je bil namesto bankovca za 200 forintov uveden nov kovanec za 200 forintov [9] iz zlitine navadnih kovin.

Bankovci[uredi | uredi kodo]

Leta 1946 je Magyar Nemzeti Bank (Madžarska narodna banka) uvedla bankovce za 10 in 100 forintov. Nova serija bankovcev višje kakovosti (v apoenih 10, 20 in 100 forintov) je bila uvedena v letih 1947 in 1948. Bankovci po 50 forintov so bili dodani leta 1953, bankovci za 500 forintov so bili uvedeni leta 1970, nato pa 1009 forintov,3 leta. in 5000 forintov leta 1991.

Popolnoma prenovljena nova serija bankovcev v apoenih 200, 500, 1.000, 2.000, 5.000, 10.000 in 20.000 forintov je bila uvedena postopoma med letoma 1997 in 2001. Vsak bankovec na sprednji strani prikazuje slavnega madžarskega voditelja ali politika, na hrbtni strani pa kraj ali dogodek, povezan z njim. Vsi bankovci imajo vodni žig, vsebujejo vgrajen navpični varnostni trak in so primerni za slabovidne osebe. 1000 forintov in višjih apoenov je zaščiten s prepletenim holografskim varnostnim trakom. Bankovci imajo skupno velikost 154 mm × 70 mm (6,1 in × 2,8 in). Bankovce tiska Hungarian Banknote Printing Corp. iz Budimpešte na papir, ki ga proizvaja papirnica Diósgyőr v Miskolcu.

Nedavno so bili izdani tudi spominski bankovci: bankovci za 1.000 in 2.000 forintov v spomin na tisočletje (leta 2000) in bankovci za 500 forintov v spomin na 50. obletnico revolucije 1956 (leta 2006).

Ponarejanje bankovcev forintov je zelo redko. Občasno se v obtoku pojavijo ponarejeni bankovci za 20.000 forintov, natisnjeni na papir bankovcev za 2.000 forintov po raztapljanju originalnega črnila; teh ponaredkov ih ni lahko prepoznati. Drugi bankovec, ki so ga ponarejevalci radi uporabljali, je bil bankovec za 1000 forintov - dokler niso leta 2006 dodali izboljšane zaščitne funkcije.

Izrabljeni bankovci, ki niso več primerni za obtok, se umaknejo, uničijo in spremenijo v brikete, ki jih nato podarijo javnim (dobrodelnim) organizacijam za kurilno gorivo. [10]

Leta 2014 je bila postopoma dana v obtok nova revidirana različica serije bankovcev iz leta 1997, začenši z bankovcem za 10.000 Ft leta 2014 in dokončana z bankovcem za 500 Ft leta 2019.

Trenutni HUF menjalni tečaji
Iz Google Finance: AUD CAD CHF EUR GBP HKD JPY USD
Iz Yahoo! Finance: AUD CAD CHF EUR GBP HKD JPY USD
Iz XE.com: AUD CAD CHF EUR GBP HKD JPY USD
Iz OANDA: AUD CAD CHF EUR GBP HKD JPY USD
Iz fxtop.com: AUD CAD CHF EUR GBP HKD JPY USD

Zgodovinske stopnje[uredi | uredi kodo]

Najbolj menjane tuje valute (od 31. decembra 1990):

Year Združene države Amerike USD Evropska unija EUR Nemčija DEM Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske GBP Švica CHF Japonska JPY
1990 61.45 84.06 40.47 116.58 47.41 0.4524
1991 75.62 100.84 49.83 141.48 55.85 0.6035
1992 83.97 101.10 51.96 127.03 57.61 0.6732
1993 100.70 112.03 58.06 148.90 68.11 0.9022
1994 110.69 135.77 71.47 173.11 84.46 1.1105
1995 139.47 178.45 97.38 215.40 121.19 1.3539
1996 164.93 206.90 106.17 280.30 122.22 1.4174
1997 203.50 223.44 113.59 337.22 139.82 1.5650
1998 219.03 257.12 130.65 362.30 158.94 1.9242
1999 252.52 254.92 130.34 408.30 158.85 2.4706
2000 284.73 264.94 135.46 425.47 173.92 2.4770
2001 279.03 246.33 125.95 404.15 166.23 2.1251
2002 225.16 235.90 120.61 362.67 162.37 1.8966
2003 207.92 262.23 134.08 370.66 168.30 1.9443
2004 180.29 245.93 125.74 347.83 159.34 1.7584
2005 213.58 252.73 129.22 368.40 162.33 1.8200
2006 191.62 252.30 129.00 375.77 156.99 1.6111
2007 172.61 253.35 129.54 344.84 152.42 1.5244
2008 187.91 264.78 135.38 272.36 177.78 2.0823
2009 188.07 270.84 138.48 303.17 182.34 2.0363
2010 208.65 278.75 142.52 323.37 222.68 2.5652
2011 240.68 311.13 159.08 371.15 255.91 3.1051
2012 220.93 291.29 148.93 355.39 241.06 2.5696
2013 215.67 296.91 151.81 356.76 242.14 2.0542
2014 259.13 314.89 161.00 403.75 261.85 2.1686
2015 286.63 313.12 160.10 424.96 289.38 2.3812
2016 293.69 311.02 159.02 361.62 289.41 2.5134
2017 258.82 310.14 158.57 349.48 265.24 2.2984

Viri:: arfolyam.iridium.hu

Tečaj valut sosednjih držav (od 31. decembra 2010):

Year Poljska PLN Češka CZK Romunija RON Bolgarija BGN Hrvaška HRK Srbija RSD Rusija RUB Turčija TRY
2010 70.40 11.12 65.07 142.54 37.75 2.62 6.83 135.33
2011 70.51 12.05 72.07 159.06 41.27 2.96 7.47 125.57
2012 71.50 11.62 65.71 148.93 38.59 2.56 7.26 123.29
2013 71.60 10.84 66.29 151.81 38.94 2.59 6.55 101.10
2014 73.88 11.35 70.23 161.00 41.13 2.60 4.45 111.36
2015 73.46 11.58 69.22 160.10 40.98 2.58 3.88 97.86
2016 70.29 11.51 68.53 159.02 41.13 2.52 4.78 83.29
2017 74.35 12.13 66.57 158.57 41.59 2.62 4.49 68.68

Viri:: arfolyam.iridium.hu

Cena enega evra, izražena v forintih (od leta 1999)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. BBC News Hungary lifts last currency restrictions. 18 June 2001
  2. Szakacs, Gergely (18. oktober 2021). »Hungary's new opposition PM candidate wants stronger ties with EU«. Reuters (v angleščini). Pridobljeno 16. januarja 2022.
  3. Engel, Pál, 1938-2001. (2001). The realm of St. Stephen : a history of medieval Hungary, 895-1526. London: I.B. Tauris. ISBN 1-4175-4080-X. OCLC 56676014.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  4. »A stable currency in search of a stable Empire? The Austro-Hungarian experience of monetary union«. History & Policy. 19. april 2017.
  5. »GLOSSARY«. www.rev.hu. Pridobljeno 10. januarja 2021.
  6. "An Attempt at a New, Democratic Start: 1944–1946". The Institute for the History of the 1956 Revolution.
  7. [1] Arhivirano 21 February 2009 na Wayback Machine. 1 and 2 forint coins were withdrawn from use from 1 March 2008.
  8. [2] Arhivirano 21 February 2009 na Wayback Machine. The sum of total purchases is rounded
  9. [3] Arhivirano 4.3.2010, na Wayback Machine. The new 200 forint coin
  10. Calling for MNB-tender for public benefit organizations (MNB-pályázat közhasznú szervezetek számára)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]