Fluorovodikova kislina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fluorovodikova kislina
Hydrofluoric acid
Hydrogen fluoride molecule
Hydrofluoric acid
Druga imena hidrofluorova kislina
Identifikatorji
Številka CAS 7664-39-3
EINECS število 231-634-8
RTECS število MW7875000
Lastnosti
Molekulska formula HF(aq)
Molekulska masa 20,01 g·mol−1
Videz brezbarvna raztopina[1]
Gostota 1,14 g·cm−3 (38 % azeotrop)[2]
Tališče

−44 °C (38–40 %)[3]

Vrelišče

112 °C (38 % azeotrop)

Topnost (voda) z vodo se meša v vseh razmerjih
Kislost (pKa) 3.15 [4]
Nevarnosti
Varnostni list duPont MSDS
EU klasifikacija Hazard T.svg zelo strupeno (T+)
Hazard C.svg jedko (C)
EU Index 009-003-00-1
NFPA 704
NFPA 704.svg
0
4
2
COR
R-stavki R26/27/28, R35
S-stavki (S1/2), S7/9, S26, S36/37, (S45)
Plamenišče Nevnetljivo
Sorodne snovi
Drugi anioni klorovodikova kislina
bromovodikova kislina
jodovodikova kislina
Sorodne snovi vodikov fluorid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Fluorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega fluorida (HF). Je izhodna surovina za elementarni fluor in skoraj vse fluorove spojine, vključno s farmacevtskimi proizvodi, na primer antidepresivom fluoksetinom (Prozac), in teflonom.

Fluorovodikova kislina je zelo korozivna brezbarvna tekočina, ki raztaplja številne snovi, posebno okside, in celo steklo. Po tem je bila znana že v 17. stoletju, še preden jo je leta 1771 v večjih količinah proizvedel Carl Wilhelm Scheele.[5] Kislina se mora zato hraniti v plastičnih posodah.[6]

Vodikov fluorid je močan strup, ki takoj in za vedno poškoduje pljuča in očesno roženico. Vodne raztopine so kontakten strup z globokim delovanjem, ki na začetku povzroči nebolečo opeklino in zatem odmiranje tkiva. Zaradi motenja presnove kalcija lahko koncentrirana kislina že pri opeklinah, manjših od 160 cm2, povzroči sistemsko zastrupitev in morebiten zastoj srca s smrtnim izidom.

Identifikacija snovi ali pripravka[uredi | uredi kodo]

Je bistra, brezbarvna jedko kadeča tekočina, ki ima zelo oster vonj. Če je sproščena se pojavijo gosti beli oblaki pare. Tako tekočina kot para lahko povzroči hude opekline na vseh delih telesa. Specijalistično zdravljenje je potrebno za vse vrste izpostavljenosti.

Ugotovitve o nevarnih lastnostih:[uredi | uredi kodo]

Napotki za varnost

Shranjena mora biti v hladnem dobro prezračenem prostoru v kovinskih posodah ali cisternah.

Ukrepi za prvo pomoč:[uredi | uredi kodo]

Vdihavanje

Blaga izpostavljenost lahko draži nos, grlo in dihala pojav simptomov se lahko odloži za več ur. Huda izpostavljenost lahko povzroči opekline nosu in žrela, vnetje pljuč in pljučni edem (tekočina v pljučih). Tudi rezultati drugih toksičnih učinkov, vključno z hipokalciemijo (izčrpanost kalcija v telesu), če ni ustrezno obdelan lahko povzroči smrt. Osebo, ki je vdihovala fluorovodikovo kislino je potrbno odnesti na svež zrak. Žrtev naj leži tiho in naj bo pokrita z odejo. Poklicati je potrebno zdravniško pomoč. Če se dihanje ustavi se takoj prične z dajanjam umetnega dihanja. Umetno dihanje dajemo toliko časa dokler žrtev ne zadiha ali do prihoda zdravnika. Žrtev mora pregledati zdravnik in jo poslati na opazovanje za najmanj 24 ur.

Zaužitje

Lahko povzroči hude opekline v ustih, žrelu in želodcu in je lahko usodna tudi v majhnih količinah. Učinki stika z razredčeno kislino ali hlapi se lahko pojavijo tudi kasneje. Simptomi lahko vključujejo bolečino, pordelost kože in morebitno uničenje tkiva.

Ob zaužitju je potrebno piti velike količine vode ali mleka, ne smemo izvati bruhanja. Potrebna je takojšna zdravniška pomoč.

Stik s kožo in očmi
Opekline s flurovodikovo kislino se pojavijo šele naslednji dan

Stik s kožo tako tekočine kot pare lahko povzroči hude opekline, ki pa niso takoj vidne in boleče. Kislina prodre v kožo in napade tkivo. Stik z očmi lahko povzroči draženje ali opeklino roženice.

Osebo ki je prišla v stik z kislino takoj odnesemo iz okuženega območja in speremo požgana območja kože z veliko vode najmanj 15 minut. Odstraniti je potrebno vso onesnaženo obleko.

Če so v stik prišle tudi oči jih spiramo vsaj 15 minut z obilnimi količinami vode, ohranjamo veke narazen, takoj pokličemo zdravniško pomoč po možnosti očesnega specijalista.

Ukrepi ob požaru:[uredi | uredi kodo]

Obvezno nositi zaščitni dihalni aparat in polna kemična oblačila, Z razpršenim curkom hladiti zabojnike.

Primerna sredstva za gašenje

Fluorovodikova kislina je negorljiva.

Ukrepi ob nezgodnih izpustih[uredi | uredi kodo]

Spoštovati varnostne ukrepe iz drugih področjih, ki se nanašajo na zdravju nevarne lastnosti, zaščito pri dihanju, prezračevanje in na osebno varovalno opremo. Zaščitimo se pred stikom tekočine z očmi in kožo z zaščitno opremo.

Ravnanje z nevarno snovjo/pripravkom in skladiščenje[uredi | uredi kodo]

Ravnanje

Vedno nositi priporočeno varovalno opremo, ne vdihovati hlapov ali meglice. Uporabljati le v primerno prezračenih prostorih. Ne sme priti v stik s kožo, očmi in oblačili. Ne dodajajte vode v kislino.

Skladiščenje

Skladiščenje v kovinskih posodah v hladnem dobro prezračenem prostoru.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Fluorwasserstoffsäure. GESTIS-Stoffdatenbank. Pridobljeno 2. decembra 2014.
  2. ^ Holleman, Wiberg (2007). Lehrbuch der Anorganischen Chemie, 102. izdaja. Berlin. str. 449. ISBN 978-3-11-017770-1.
  3. ^ Varnostni list. Merck Chemicals. Pridobljeno 2. decembra 2014.
  4. ^ Jolly W.L. (1984). Modern Inorganic Chemistry. McGraw-Hill. str. 177.
  5. ^ N.N. Greenwood, A. Earnshaw (1984). Chemistry of the Elements. Oxford: Pergamon Press. str. 921. ISBN 0-08-022057-6.
  6. ^ J. Aigueperse in drugi (2005). Fluorine Compounds, Inorganic. Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. Wiley-VCH. Weinheim. doi: 10.1002/14356007.a11_307.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]