Fluorovodikova kislina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fluorovodikova kislina
Hydrofluoric acid
Hydrogen fluoride molecule
Hydrofluoric acid
Druga imena hidrofluorova kislina
Identifikatorji
Številka CAS 7664-39-3
EINECS število 231-634-8
RTECS število MW7875000
Lastnosti
Molekulska formula HF(aq)
Molekulska masa 20,01 g·mol−1
Videz brezbarvna raztopina[1]
Gostota 1,14 g·cm−3 (38 % azeotrop)[2]
Tališče

−44 °C (38–40 %)[3]

Vrelišče

112 °C (38 % azeotrop)

Topnost (voda) z vodo se meša v vseh razmerjih
Kislost (pKa) 3.15 [4]
Nevarnosti
Varnostni list duPont MSDS
EU klasifikacija Hazard T.svg zelo strupeno (T+)
Hazard C.svg jedko (C)
EU Index 009-003-00-1
NFPA 704
NFPA 704.svg
0
4
2
COR
R-stavki R26/27/28, R35
S-stavki (S1/2), S7/9, S26, S36/37, (S45)
Plamenišče Nevnetljivo
Sorodne snovi
Drugi anioni klorovodikova kislina
bromovodikova kislina
jodovodikova kislina
Sorodne snovi vodikov fluorid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Fluorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega fluorida (HF). Je izhodna surovina za elementarni fluor in skoraj vse fluorove spojine, vključno s farmacevtskimi proizvodi, na primer antidepresivom fluoksetinom (Prozac), in teflonom. Fluorovodikova kislina je zelo korozivna brezbarvna tekočina, brezbarvna in jedko kadeča kapljevina, ki ima zelo oster vonj. V zraku tvori goste bele oblake pare.

Raztaplja številne snovi, posebno okside, in celo steklo. Po tem je bila znana že v 17. stoletju, še preden jo je leta 1771 v večjih količinah proizvedel Carl Wilhelm Scheele.[5] Kislina se mora zato hraniti v plastičnih posodah.[6]

Vodikov fluorid je močan strup, ki takoj in za vedno poškoduje pljuča in očesno roženico. Vodne raztopine so kontakten strup z globokim delovanjem, ki na začetku povzroči nebolečo opeklino in zatem odmiranje tkiva. Zaradi motenja presnove kalcija lahko koncentrirana kislina že pri opeklinah, manjših od 160 cm2, povzroči sistemsko zastrupitev in morebiten zastoj srca s smrtnim izidom. Tako tekočina kot para lahko povzročita hude opekline na vseh delih telesa. Specialistično zdravljenje je potrebno za vse vrste izpostavljenosti.

Shranjena mora biti v hladnem dobro prezračenem prostoru v kovinskih posodah ali cisternah.

Ukrepi za prvo pomoč[uredi | uredi kodo]

Vdihavanje

Blaga izpostavljenost lahko draži nos, grlo in dihala, pojav simptomov se lahko odloži za več ur. Huda izpostavljenost lahko povzroči opekline nosu in žrela, vnetje pljuč in pljučni edem (tekočina v pljučih). Tudi drugi toksični učinki, vključno z hipokalciemijo (pomanjkanje kalcija v telesu), če ni ustrezno zdravljen, lahko povzroči smrt.

Osebo, ki je vdihovala fluorovodikovo kislino, je treba odnesti na svež zrak. Žrtev naj leži tiho in naj bo pokrita z odejo. Poklicati je potrebno zdravniško pomoč. Če se dihanje ustavi, se takoj prične z dajanjam umetnega dihanja. Umetno dihanje dajemo toliko časa dokler žrtev ne zadiha ali do prihoda zdravnika. Žrtev mora pregledati zdravnik in jo poslati na opazovanje za najmanj 24 ur.

Zaužitje

Lahko povzroči hude opekline v ustih, žrelu in želodcu in je lahko usodna tudi v majhnih količinah. Učinki stika z razredčeno kislino ali hlapi se lahko pojavijo tudi kasneje. Simptomi lahko vključujejo bolečino, pordelost kože in morebitno uničenje tkiva.

Ob zaužitju je potrebno piti velike količine vode ali mleka, ne smemo izvati bruhanja. Potrebna je takojšna zdravniška pomoč.

Stik s kožo in očmi
Opekline s flurovodikovo kislino se pojavijo šele naslednji dan

Stik s kožo tako tekočine kot pare lahko povzroči hude opekline, ki pa niso takoj vidne in boleče. Kislina prodre v kožo in napade tkivo. Stik z očmi lahko povzroči draženje ali opeklino roženice.

Osebo ki je prišla v stik z kislino takoj odnesemo iz kontaminiranega območja in speremo požgana območja kože z veliko vode najmanj 15 minut. Odstraniti je potrebno vso onesnaženo obleko.

Če so v stik prišle tudi oči jih spiramo vsaj 15 minut z obilnimi količinami vode, ohranjamo veke narazen, takoj pokličemo zdravniško pomoč, po možnosti očesnega specialista.

Ukrepi ob požaru[uredi | uredi kodo]

Obvezno nositi zaščitni dihalni aparat in polna kemična oblačila, z razpršenim curkom hladiti zabojnike. Fluorovodikova kislina je negorljiva.

Ukrepi ob nezgodnih izpustih[uredi | uredi kodo]

Spoštovati varnostne ukrepe iz drugih področij, ki se nanašajo na zdravju nevarne lastnosti, zaščito pri dihanju, prezračevanje in na osebno varovalno opremo. Zaščitimo se pred stikom tekočine z očmi in kožo z zaščitno opremo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Fluorwasserstoffsäure. GESTIS-Stoffdatenbank. Pridobljeno 2. decembra 2014.
  2. ^ Holleman, Wiberg (2007). Lehrbuch der Anorganischen Chemie, 102. izdaja. Berlin. str. 449. ISBN 978-3-11-017770-1.
  3. ^ Varnostni list. Merck Chemicals. Pridobljeno 2. decembra 2014.
  4. ^ Jolly W.L. (1984). Modern Inorganic Chemistry. McGraw-Hill. str. 177.
  5. ^ N.N. Greenwood, A. Earnshaw (1984). Chemistry of the Elements. Oxford: Pergamon Press. str. 921. ISBN 0-08-022057-6.
  6. ^ J. Aigueperse s sod. (2005). Fluorine Compounds, Inorganic. Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry. Wiley-VCH. Weinheim. doi: 10.1002/14356007.a11_307.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]