Filotejev Kletorologij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Filotejev Kletorologij (grško: Κλητορολόγιον) je najdaljši in najpomembnejši seznam bizantinskih državnih uradnikov in njihove hierarhije na cesarskem dvoru (Taktika).[1] Seznam je septembra 899 objavil sicer neznan prōtospatarios in atriklinēs Filotej, ki je služboval na dvoru cesarja Leona VI. Modrega (866-912). Filotej je bil kot atriklinēs verjetno odgovoren za sprejemanje gostov na cesarskih slavnostnih prireditvah (klētoria) in njihovo razporejanje glede na njihov položaj v državni hierarhiji.[2] V predgovoru k svojemu delo Filotej izrecno navaja, da je Kletorologij napisal zaradi natančne obrazložitve pravil na državnih slovesnostih, da je v njem naštel imena in hierarhijo vseh dostojanstvenikov, da ga je sestavil na osnovi starejše kletorologije in da priporoča njegovo uporabo ob cesarskem omizju.[1][3]

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Filotejevo delo se je ohranilo samo kot priloga v 52. in 54. poglavju druge knjige kasnejše razprave o cesarskih slovesnostih z naslovom De ceremoniis, ki jo je napisal Konstantin VII. Porfirogenet (913-959).[4] Razdeljeno je na štiri dele:

  • Prvi del je uvod, v katerem je kratek pregled vseh dvornih položajev in državnih uradnikov Bizantinskega cesarstva, ki so razdeljeni v pet kategorij: položaji za bradate, se pravi za moške, visoki državni položaji, nižji državni položaji v raznih uradih in ministrstvih, položaji za evnuhe in visoki državni položaji, rezervirani za evnuhe.[5]
  • II. in III. poglavje opisujeta vrstni red, po katerem naj bi se uradniki sprejemali na državnih slovesnostih. V II. poglavju so našteti najvišji dostojanstveniki, ki lahko sedijo pri cesarjevi mizi, III. poglavje pa obravnava srednje in nižje uradnike, poslanike drugih patriarhatov (Rim, Antiohija in Jeruzalem) in predstavnike tujih veleposlaništev (Arabcev, Bolgarov in Nemcev.[3][6]
  • IV. del je najdaljši. Naslovljen je na dvornega atriklinēsa, kateremu svetuje, kako raporediti slovesnosti skozi vse leto, začenši s praznovanjem Božiča. Priložena sta tudi dva zaznamka. Pri govori o darilih, ki jih ob posebnih priložnostih poklanja cesar svojim uradnikom, drugi pa o plačah uradnikov atriklina.[3][6]
  • Sledi kratka priloga (54. poglavje knjige De ceremoniis) s seznamom raznih cerkvenih dostojanstvenikov in njihovo hierarhijo ter seznam sedežev škofij Notitia Episcopatuum.[3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Kazhdan, str. 1661.
  2. Bury, str. 11.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Bury, str.
  4. Bury, str. 10.
  5. Bury, str. 14–15.
  6. 6,0 6,1 Kazhdan, str. 1662.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bury, John B. (1911). The Imperial Administrative System of the Ninth Century z revidiranim tekstom Filotejevega Kletorologija. London, Oxford University Press. [1].
  • Kazhdan, Alexander, ur. (1991). Oxford Dictionary of Byzantium. New York ; Oxford : Oxford University Press. ISBN 978-0-19-504652-6.