Fiksna vejica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

V računalništvu je predstavitev števil v fiksni vejici zapis števila, ki se deli na dva dela:

  • del levo od decimalne vejice (celi del števila),
  • del desno od decimalne vejice (ulomek).

Nepredznačena števila[uredi | uredi kodo]

Pri dvojiško predstavljenih pozitivnih številih je zaporedje: b_{N-1} ... b_1 b_0 , b_{-1} ... b_{-M} število V(b), katerega vrednost je:

V(b)=\sum_{i=-M}^{N-1} b_i 2^i

V zapisu b_{N-1}...b_1b_0,b_{-1}...b_{-M} je vejica na fiksnem mestu. To mesto mora biti pri vseh številih, ki nastopajo v aritmetični operaciji isto. Iz tega sledi, da za računanje lokacija decimalne vejice ni pomembna, pomembno je le, da je pri vseh številih na istem mestu. Zato jo pogosto postavimo na desno od bita z najmanjšo težo, tako dobimo cela števila.

V praksi so cela števila sopomenka za predstavitev v fiksni vejici, kljub temu, da velja tudi za ulomke. Če želimo opraviti aritmetične operacije na številh, ki nimajo decimalne vejice na isti lokaciji, potem moramo to doseči s pomikanjem levo in desno. Za to je zadolžen programer.

Predznačena števila[uredi | uredi kodo]

Za predstavitev predznačenih števil ta zapis ni dovolj. Potreben je način vklučitve znaka v enačbo. To je možno narediti na več načinov, načini, ki se uporabljajo danes: