Fevdalna posest

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Fevdalna posest je posest, ki je bila predmet fevdnega razmerja med seniorjem, ki je posest podelil v fevd, in vazalom, ki je fevd skupaj z zemljiščem prejel, obenem pa je bila predmet fevdalnih odnosov med fevdalci in tlačani[1] Ker je bila v fevdalizmu poljedelstvo najpomembnejša gospodarska dejavnost, zemlja pa najpomembnejše proizvodno sredstvo, je bila fevdalna posest v bistvu zemlja,[2] včasih pa so bile s fevdom povezane tudi prometno-tržne dajatve.[3] Fevdalna posest je pogosto bila kar prava država v državi, kjer je oblastnik gospodaril neovirano in samovoljno, ne da bi se oziral na višjo državno oblast.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Vilfan, Sergij (1991). Uvod v pravno zgodovino. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana. Str. 49.
  2. Durjava Ostoj (1985). Politična ekonomija. Obzorja. Str. 53.
  3. Mühlhauser (1955). 125 Jahre Zollwache: Der älteste Exekutivkörper Österreichs jubiliert. Str. 31.
  4. Makarovič, Jan (1996). Evropske korenine slovenske ustvarjalnosti. Založba Obzorja Maribor. Str. 317.