FFA P-16

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
FFA P-16
Vloga Jurišnik
Proizvajalec/-ci FFA
Oblikovalec Dr. Hans Studer
Krstni polet 25. april 1955
Upokojen Preklican
Število izdelanih 5

Flug- und Fahrzeugwerke (FFA) P-16 je bil prototipni jurišnik, ki so ga razvijali v Švici v 1950ih. P-16 je po EFW N-20 drug švicarski poskus izgradnje reaktivnega lovca. P-16 so kasneje preklicali, namesto njega so naročili britanskega Hawker Hunter.

Je pa zanimivo, da je P-16 vplival na razvoj uspešnih Learjet poslovnih letal.

Variante[uredi | uredi kodo]

  • Mk I:
  • Mk II:
  • Mk III:

Predlagane različice:

  • P-16-Trainer
  • P-16 ECM
  • AA-7: SNECMA Atar 9C
  • AJ-7: General Electric J79
  • AR-7: Rolls-Royce RB.168

Specifikacije (Mark III)[uredi | uredi kodo]

Podatki iz Switzerland's P-16: Father of the Learjet; Fricker 1991, p. 146.

Splošne karakteristike

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: 1118 km/h (604 vozlov, 694 mph) na nivoju morja, v čisti konfiguraciji
  • Hitrost porušitve vzgona: 179 km/h (97 knots, 111 mph)
  • Doseg: 1,447 km (781 nmi, 899 mi) na višini 9150 m (30000 ft)
  • Višina leta: 14000 m (46000 ft)
  • Hitrost vzpenjanja: 65,0 m/s (12795 ft/min)

Oborožitev

  • Strelno orožje: 2 × 30 mm Hispano-Suiza HS.825 topova, vsak s 120 naboji
  • Nosilci za orožje: 4 s kapaciteto Do 2590 kg (5700 lb) tovora
  • Rakete: 44 × 68 mm SNEB rakete


Sklici[uredi | uredi kodo]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]