Evzebij Cezarejski
- Geslo Evzebij se preusmerja sem. Za istoimenskega papeža glej papež Evzebij.
|
|
| Veroizpoved: | rimskokatoliška |
| Škofovska služba | |
| Sedež: | Cezareja |
| Naslov: | škof |
| Obdobje službovanja: | 313 - 30. maj 339 |
| Predhodnik: | Agapij |
| Naslednik: | Akacij |
| Verska kariera | |
| Duhovniško posvečenje: | okrog 285 |
| Prejšnja služba: | duhovnik v Cezareji (danes Izrael) |
| Naslednja služba: | svetovalec Konstantina Velikega |
| Osebni podatki | |
| Datum rojstva: | okrog 263 |
| Kraj rojstva: | Cezareja (Caesarea Maritima, Palestina, Vzhodno Rimsko cesarstvo) |
| Datum smrti: | 30. maj 339 |
| Kraj smrti: | Cezareja |
Evzebij Cezarejski, staro-krščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof, in svetovalec Konstantina Velikega; * okrog 263, Cezareja (Caesarea Maritima, danes Izrael) † 30. maj 339, Cezareja.
Vsebina |
Življenjepis [uredi]
Evzebij Cezarejski [1] se je rodil v Cezareji[2]. Od 133 po n. št. naprej se je imenovala Caesarea Palaestina. Med 25-13 pr. n. št. jo je zgradil skupaj s pristaniščem Herod Veliki. Danes ležijo njene razvaline na obali Sredozemskega morja na pol poti med mestoma Tel Aviv in Haifa v Izraelu.
V Cezareji je vstopil v znamenito teološko šolo, ki jo je osnoval Origen [3] in katero je takrat vodil Pamfilij [4]. Tam si je pridobil temeljito znanstveno izobrazbo ter postal iz nadarjenega učenca zvest sodelavec duhovnika Pamfilija in ga zato imenujejo tudi Evzebij Pamfilijev [5].
Evzebij je vztrajal za časa preganjanja Maksimina Daja poleg učitelja, ki je bil v ječi. Skupaj sta sestavila prvih pet knjig Origenov zagovor. Po njegovi mučeniški smrti je Evzebij pobegnil v Tir, pozneje v Egipt, kjer je sam padel v ujetništvo. Ko je preganjanje prenehalo, je postal škof v Cezareji leta 313.[6]
Imel je velik vpliv na dvoru cesarja Konstantina Velikega; veliko si je prizadeval za spravo med arijanci in Cerkvijo, pa se je pokazal do heretikov preveč popustljivega. Na nicejskem koncilu (325) je sicer podpisal koncilske odloke pod cesarjevim pritiskom, vendar se jim je nato stalno postavljal po robu. Tako je na tirskem koncilu 335 tudi on sodeloval pri odstavitvi pravovernega Atanazija z aleksandrijskega škofovskega sedeža.
Dela [uredi]
- Onomasticon – Evzebij je bil prvi, ki je narčtvno poskušal ugotoviti položaj tistih krajev, za katerimi se je izgubila sled. Onomasticon vsebuje delni seznam, v katerem je vnesel mesta in pokrajine Svete dežele. Tukaj podaja podrobne podatke o zgodovinskih krajih; pomembno je, da podaja tudi oddaljenost v kilometrih iz srede večjih mest; tako je to delo še danes nepogrešljiv pripomoček pri preučevanju Svete dežele za časa rimske vladavine.
- Kronikoi kanónes – Časovni kanoni so nekakšna kronika od stvarjenja do Konstantina. Jezus KristusJezusovo rojstvo postavlja v leto 5200 po stvarjenju sveta. Žal je od tega dela ostalo le nekaj odlomkov v armenskem prevodu.
- Demonstratio Evangelica – Dokaz o resničnosti evangelijev
- Ecclesiastica Theologia – Cerkveno bogoslovje
- Eclogae Propheticae – Preroški izvlečki
- Historia Ecclesiastica ali Historia Ecclesiae – Cerkvena zgodovina v desetih knjigah.
- De Martyribus Palaestinae – Palestinski mučenci
- Praeparatio Evangelica – Evangeljska priprava
Napisal je apologetska dela zoper Porfirja (25 knjig), zoper Hieroclema in zoper Marcela.
Ne smemo pozabiti omeniti tudi biblične razlage. Pamfilij in Evzebij sta se ukvarjala s kritičnim pristopom k staroveznemu besedilu Septuaginte, zlasti pa k novozaveznemu. Zdi se, da je izdajo že pripravil Origen; Pamfilij in Evzebij sta jo samo priredila.
Smrt in češčenje [uredi]
Evzebij je umrl 30. maja 339 v Cezareji.
Nekatere krščanske Cerkve Evzebija častijo kot svetnika, večina pa ne - zaradi njegovega nejasnega stališča do arijanstva.
Ocena [uredi]
- Evzebij je užival veliko naklonjenost rimskih cesarjev, zlasti Konstantina, čigar je bil zaupnik in svetovalec. Napisal je tudi njegov Življenjepis, ki ima neprecenljiv zgodovinski pomen za preučevanje tedanjih razmer.
- Zgodovinarji si niso edini v tem, koliko se je nagibal Evzebij k arijanstvu, ker so nekateri njegovi tozadevni spisi prišli do nas le v odlomkih in jih razlagajo na različne načine.
- Podobno velja tudi za njegov odnos do ikonoklazma, ker so nekatere njegove izjave uporabljali in zlorabljali stoletja pozneje cesarji, ki so sovražili svete podobe, a se na teologijo niso kaj prida razumeli.
- Odlikoval se je predvsem kot cerkveni zgodovinar in ga imenujejo oče krščanskega zgodovinopisja. [7]
Opombe [uredi]
- ^ tudi Evzebij iz Cezareje; latinsko: Caesareai Eusebius, grško: Ευσέβιος ο Καισαρείας (izg.: Eusebios o Kaisareias)
- ^ Cezareja – latinsko: Caesarea Maritima; grško: Παράλιος Καισάρεια
- ^ latinsko: Origenes
- ^ latinsko: Pamphilus
- ^ latinsko: Eusebius Pamphili
- ^ M. Buchberger. LThK III. Str. 860.
- ^ B. Bangha. Katolikus lexikon II. Str. 63.
Viri [uredi]
- M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
- Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc.
- Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
- O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, Gebr. Carl&Nicolaus Benziger, Einsiedeln-NewYork-Cincinati-St.Louis 1883, 2. izdaja.
- F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
- J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
- A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po:Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, 2. izdaja).
- C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
- M. Vogel: Szentek élete II, Prevedel v madžarščino A. Karl. Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
- B. Bangha S.J.: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
- F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
- I. Diós: A szentek élete, Szent István Társulat, Budapest 1984.
- A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV zv., Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Evzebij Cezarejski |
- Pregled najpomembnejših krščanskih pisateljev starega veka, med njimi je tudi Evzebij Cezarejski
- Tine Germ: Evzebij Cezarejski, Cerkvena zgodovina : Basel 1523 ; Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ti 14262
- Podatki o Evzebij Cezarejski
- Svetniki mučenci in blaženi krstni zavetniki: Sveta Blandina, Plotin in drugi lyonski mučenci
- Eusebius of Caesarea: Demonstratio evangelica from Tr. W. J. Ferrar (1920)
- Catholic Encyclopaedia New Advent: Eusebius of Caesarea
- Christian History
- The Development of the Canon of the New Testament
- Eusebius: Conversion of Constantine
- Eusebius of Caesarea: Eclesiasticla History, Martyrs of Palestine, In Praise of Constantine (text)
