Evropski socialni sklad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Evropski socialni sklad (ESS) je glavni finančni instrument Evropske unije za podporo zaposlovanja v državah članicah in za pospeševanje ekonomske in socialne kohezije. ESS porabi približno 10 % celotnega proračuna ES.

ESS je eden od strukturnih skladov, katerih namen je izboljšati socialno kohezijo in ekonomsko blaginjo v vseh regijah Skupnosti. Strukturni skladi so instrumenti finančne prerazporeditve, ki z usmerjanjem sredstev v manj razvite regije podpirajo evropsko kohezijo. Poseben cilj porabe sredstev ESS je pomoč pri ustvarjanju številnejših in boljših delovnih mest v ES, kar ESS dosega s sofinanciranjem nacionalnih, regionalnih in lokalnih projektov, ki izboljšujejo zaposlovanje, kakovost zaposlitve in vključenost trga dela v državah članicah in njihovih regijah.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Evropski socialni sklad je bil ustanovljen z ustanovitveno Rimsko pogodbo leta 1957; je najstarejši od vseh strukturnih skladov. Čeprav je bil glavni cilj ESS višja stopnja zaposlovanja, je sčasoma svoje delovanje prilagajal nastajajočim potrebam. V prvih letih po vojni je svoje delovanje usmeril predvsem v upravljanje migracije delavcev po Evropi; kasneje pa se je usmeril v boj proti nezaposlenosti med mladimi in slabo kvalificiranimi delavci. V tekočem obdobju financiranja, 2007-2013, ESS svojo pomoč usmerja predvsem na tiste, ki imajo težave z iskanjem zaposlitve, kot so na primer ženske, mladi, starejši delavci, migranti in invalidne osebe, s finančnimi sredstvi pa podjetjem in delavcem tudi pomaga, da se prilagodijo spremembam. To počne s podpiranjem inovacij na delovnem mestu, vseživljenjskega učenja in mobilnosti delavcev.

Položaj ESS v politiki in strategijah ES[uredi | uredi kodo]

Splošna strategija Evropske unije je program lizbonske strategije, katerega cilj je, da bi Evropa do leta 2010 postala najbolj dinamična in konkurenčna, na znanju temelječa družba na svetu, ki bi lahko ustvarila trajno gospodarsko rast z več in boljšimi delovnimi mesti, dosegla večjo socialno kohezijo in spoštovanje okolja. Cilji programa lizbonske strategije oblikujejo prednostne naloge ESS.

Številni finančni inštrumenti in inštrumenti politike EU delujejo v podporo programa lizbonske strategije. Med njimi je kohezijska politika, katere cilj je zmanjšati ekonomske in socialne neenakosti med državami in regijami EU. To izvaja s pomočjo finančnih virov (strukturni skladi) iz proračuna EU – vključno s ESS – da bi podprla ekonomski in socialni razvoj manj razvitih regij.

Glede na potrebo po povečanju konkurenčnosti in stopnje zaposlenosti zaradi globalizacije in staranja populacije, European Employment Strategy[1] predpisuje koordinacijski okvir državam članicam ES, za dogovor o skupnih prednostnih nalogah in ciljih na področju zaposlovanja. Skupne prednostne naloge so potem sprejete v Employment Guidelines[2] in vključene v National Reform Programmes[3], ki jih izdelajo države članice same. Financiranje ESS razporejajo države članice v podporo svojim nacionalnim programom reform kot tudi svojim nacionalnim strateškim referenčnim okvirjem (NSRO), s katerimi države članice določajo glavne prednostne naloge porabe sredstev strukturnih skladov EU, ki jih prejmejo.

Vlogo pri oblikovanju prednostnih nalog za uporabo sredstev ESS ima tudi European Social Agenda[4]. Socialni program poskuša posodobiti ‘evropski socialni model’ s posodabljanjem trgov delovne sile in sistemi socialnega zavarovanja, tako da bi lahko delavci in podjetja izkoristili priložnosti, ki jih ustvarjajo mednarodna konkurenca, tehnološki napredek in spreminjanje vzorcev populacije, hkrati pa ščiti socialno najbolj ranljive. Poleg tega koncept ‘flexicurity’ prispeva k trenutnim pobudam ESS. Prožno varnost lahko definiramo kot strateško politiko za povečevanje prožnosti trgov delovne sile, delovnih organizacij in delovnih razmerij na eni strani ter za varnost zaposlitve in dohodkovno varnost na drugi[5]. Izraz prožna varnost vključuje nov pristop k zaposlitvi, ki namesto preteklega modela ‘službe za preživetje’ vzpodbuja ‘delo za življenje’. Delavce vzpodbuja, da vzamejo v roke svoja delovna življenja z vseživljenjskim učenjem in se prilagajajo spremembam ter mobilnosti.

ESS: opredelitev strategije[uredi | uredi kodo]

Upravljanje ESS poteka v sedemletnih programskih obdobjih. Strategijo in proračun ESS usklajujejo med sabo države članice EU, Evropski parlament in Evropska komisija. Strategija določa cilje financiranja ESS, ki so delno ali v celoti skupni ostalim strukturnim skladom. V trenutnem obdobju financiranja ESS so cilji naslednji:

  1. Cilj regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja: Okrepiti regionalno konkurenčnost, zaposlovanje in privlačnost za investiranje.
  2. Konvergenčni cilj: Spodbujati rast in zaposlovanje na najmanj razvitih območjih. Ta dva cilja prejmeta več kot 80 % vseh sredstev ESS.

Strategija prav tako določa široke ‘osi za prednostne projekte’ – ukrepe, s katerimi bodo cilji doseženi in ki izpolnjujejo pogoje za financiranje.

Kako se dodeljujejo sredstva ESS[uredi | uredi kodo]

Stopnja financiranja ESS se razlikuje glede na regije in je odvisna od njihovega relativnega premoženja. Regije EU so razdeljene v štiri kategorije regij, ki izpolnjujejo pogoje za financiranje glede na njihov regionalni BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU (EU s 25 ali 15 državami članicami) in so ločene na dva cilja.

Konvergenčni cilj vključuje:

  1. konvergenčne regije: BDP na prebivalca je manjši od 75 % povprečja EU-25,
  2. regije, za katere se pomoč postopno ukinja: BDP na prebivalca je večji od 75 % povprečja EU-25, ampak manjši od 75 % povprečja EU-15.

Cilji regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja vključujejo:

  1. regije, za katere se pomoč postopno ukinja: BDP na prebivalca je manjši od 75 % povprečja EU-15 (v obdobju 2000-2006), ampak večji od 75 % povprečja EU-15 (v obdobju 2007-2013);
  2. regije konkurenčnosti in zaposlovanja: velja za vse ostale regije EU.

V konvergenčnih regijah lahko sofinanciranje projektov iz sredstev ESS doseže 85 % vseh stroškov. V regijah konkurenčnosti in zaposlovanja je pogostejše 50 % sofinanciranje. V bogatejših državah članicah in regijah financiranje ESS dopolnjuje obstoječe nacionalne pobude za zaposlovanje: v manj premožnih državah članicah pa je lahko financiranje ESS glavni vir sredstev za pobude, povezane z zaposlovanjem. Regije, ki izpolnjujejo pogoje za financiranje iz sredstev ESS v trenutnem programskem krogu (2007-2013), so prikazane na zemljevidu.

Kako se izvaja ESS[uredi | uredi kodo]

Medtem ko se strategijo določa na enem nivoju EU, so za izvajanje financiranja ESS odgovorne države članice EU in regije. Po sprejetju strategije in porazdelitve proračuna se ubere različen pristop k načrtovanju programov. Države članice in njihove regije skupaj z Evropsko komisijo načrtujejo sedemletne operativne programe. V operativnih programih so opisana področja dejavnosti, ki bodo financirana, in sicer so lahko geografska ali tematska.

Države članice imenujejo nacionalne upravne organe ESS, ki so odgovorni za izbiro projektov, izplačevanje sredstev ter ocenjevanje napredka in rezultatov projektov. Prav tako se imenujejo organi za potrjevanje in revizijski organi, ki nadzorujejo in zagotavljajo skladnost izdatkov s predpisom ESS.

Projekti ESS[uredi | uredi kodo]

Izvedba ESS poteka preko projektov, na katere se prijavljajo in jih izvajajo številne organizacije, tako iz javnega kot zasebnega sektorja. Mednje spadajo nacionalni, regionalni in lokalni organi oblasti, ustanove za izobraževanje in usposabljanje, nevladne organizacije (NVO-ji) in prostovoljni sektor ter socialni partnerji, na primer sindikati in delavski sveti, industrijska in profesionalna združenja ter posamična podjetja.

Who benefits from the ESF?.jpg

Upravičenci za projekte ESS so različni, na primer posamični delavci, skupine ljudi, industrijski sektorji, sindikati, javne uprave ali posamična podjetja. Izpostavljena ciljna skupina so ranljive skupine ljudi, ki si še posebej težko poiščejo delo ali napredujejo v službi, kot na primer dolgotrajno brezposelni in ženske. Naj povemo, da dobi po ocenah več kot 9 milijonov ljudi iz teh ranljivih skupin vsako leto pomoč prek sodelovanja v projektih ESS - glejte preglednico 1.

Evropski socialni sklad 2007-2013[uredi | uredi kodo]

Trenutno programsko obdobje ESS traja od 2007 do 2013 pod sloganom ‘Vlagajmo v ljudi’. V tem obdobju je sklad vložil okoli 75 milijard € – skoraj 10 % proračuna EU – v projekte, ki pospešujejo zaposlovanje. Financira se šest posebnih prednostnih področij:

Graph 02 spending per country.jpg
  1. Izboljšanje človeškega kapitala (34 % celotnega financiranja)
  2. Izboljšanje dostopa do zaposlitve in trajnosti (30 %)
  3. Povečanje prilagodljivosti delavcev, podjetij in podjetnikov (18 %)
  4. Izboljšanje socialne vključenosti oseb z omejenimi možnostmi (14 %)
  5. Krepitev institucionalne usposobljenosti na nacionalnih, regionalnih in lokalnih nivojih (3 %)
  6. Aktiviranje reform na področju zaposlovanja in vključevanja (1 %)

V posamičnih regijah je dejanska porazdelitev sredstev odvisna od lokalnih in regionalnih prednostnih nalog. Vseh šest prednostnih področij se uporablja tako za konvergenco kot regionalno konkurenčnost in cilje zaposlovanja; vendar konvergenčne regije po navadi dajejo prednost ‘izboljšanju človeškega kapitala’. Razporeditev sredstev iz ESS državam članicam za obdobje 2007-2013 je prikazano v preglednici 2. Prerazdelitvene značilnosti ESS so vidne v preglednici 3, ki prikazuje porabo na prebivalca v državah članicah.

Dodatna literatura[uredi | uredi kodo]

  1. Prospekt ESS: Prospekt, izdan leta 2007, ponuja osnovne informacije o ciljih, utemeljitvah in delovanju Evropskega socialnega sklada. Na voljo je v 23 jezikih EU.
  2. Statistične informacije: Ponujajo pregled dejavnosti Evropskega socialnega sklada za obdobje 2007-2013, v tem prospektu so razčlenjena ključna dejstva in številke, povezani s programom.
  3. Brošura ob 50. obletnici: Ob 50. obletnici Evropskega socialnega sklada je Komisija izdala ilustrirano knjigo z opisi dejavnosti ESS preteklih petih desetletij.
  4. Zemljevid primernih regij ESS 2007-2013Na zemljevidu so označene nove regije, ki izpolnjujejo pogoje za programsko obdobje 2007-2013 Evropskega socialnega sklada.
  5. Zgodbe o uspehu ESS: Več kot 70 zgodb o uspehu priča o tem, kako so projekti ESS izboljšali delovna življenja ljudi po vsej Evropi.
  6. Pravni teksti EU o ESS: Uredba (ES) št. 1081/2006 z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Evropska strategija zaposlovanja, pridobljena dne 14. 10. 2008
  2. ^ Smernice o zaposlovanju, pridobljene dne 12. 10. 2008
  3. ^ Nacionalni programi reform, pridobljeni dne 17. 10. 2008
  4. ^ Socialni program, pridobljen dne 12. 10. 2008
  5. ^ Prožna varnost, pridobljena dne 16. 10. 2008

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]