Evropske pešpoti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Karta Evropskih pešpoti
Logotip Evropske pešpoti

Evropske pešpoti so mednarodni sistem pešpoti, namenjen rekreacijskemu pohodništvu prek različnih evropskih dežel.

Pri Evropski popotniško združenje (European Ramblers’ Association - ERA), ki je bila ustanovljena leta 1969 v Nemčiji, je registriranih 11 poti v dolžini 55.000 km. Del poti je slabo označen ali pa sploh še ne obstajajo v naravi.

Evropske pešpoti so podobne pohodništvu v znanih gorstvih, le da gre tukaj za nižje ležeč svet. Poti ne posegajo na vrhove gora ampak povezujejo pokrajine, doline, grebene, potekajo skozi gozdove in naselja. Na poteh ni velikih višinskih razlik zato niso preveč naporne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V Evropskem popotniškem združenju je bilo do leta 1971 včlanjenih 14 pohodniških organizacij iz 6 držav. Danes je vanjo včlanjenih več kot 50 pohodniških organizacij iz 28 evropskih držav (in 3 iz Izraela in Maroka kot opazovalci). Te organizacije imajo skupaj več kot 3 milijone članov. Večina organizacij, članic ima več kot petdeset letne zkušnje v organizaciji in ustvarjanju pogojev za pohodništvo (gradnja in vzdrževanje poti, oskrbovanje koč, itd.) in številne od njih obstajajo že več kot sto let (najstarejša že več kot 130 let).

Namen peš popotovanj prek različnih evropskih dežel je krepiti medsebojno spoznavanje in spoštovanje različnih evropskih narodov.

Evropske pešpoti po Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Prek Slovenije potekata Evropska pešpot E-6 od Baltika do Jadrana in Evropska pešpot E-7 od Atlantika do Črnega morja. Obe poti se križata na hribu Mačkovec (911 mnm) nad vasjo Selo pri Robu na Dolenjskem. Mednarodno popotniško dejavnost v Sloveniji koordinira posebna komisija pri PZS. Poti so označene z okroglimi rdeče-rumenimi markacijami, odcepi pa z isto obliko in barvo markacije, le notranji in zunanji pas markacije se po barvi zamenjata.

Knafelčeva markacija in markacija Evropske pešpoti E-6 na Čreti

Seznam pešpoti[uredi | uredi kodo]

Pešpot začetek in konec poti od kraja do kraja oznaka
E1 (ca. 4900 km) od Severnega morja – Bodenskega jezera – Gottharda do Sredozemskega morja od Grövelsjön-Sälen (S) - Göteborg – Viborg – Flensburg – (varianta: Schleswig – Itzehoe) – Hamburg – Frankfurt na Majni – Konstanz – Lugano – Genova – Castellucio (I) European long-distance path E1.svg
E2 (ca. 4850 km) od Severnega morja – Ženevskega jezera do Sredozemskega morja od Carlisle (UK) – Manchester – London – Oostende – Antwerpen – Liege – Luksemburg – Echternach – Metz – Nyon – Chamonix – Nica (F)
E3 (ca.8000 km) od Atlantika – Ardennen – Erzgebirge – Karpatov do Črnega morja od Santiago de Compostela - Burgos - Roncevales – Cahors – Melun – Ardeny – Saarburg – Fulda – Eisenach – (Martredwitz – Cheb – Klinovec) – Bad Schandau – Høensko – Harrachov – Wab'rzych – L'dek Zdrój – Dolní Boøíkovice – Makovský priesmyk – Duklianský priesmýk – Zakopane – Prešov – Kisvárda do Ártánd (H/RU) European long-distance path E3.svg
E4 (ca. 10450 km) od Gibraltarja – Pyrenees – Bodenskega jezera – jezera Balaton – Rila – Krete do Cipra od Gibraltarja – Granada – Murcia – Monserrat – Bourg Madame – Carcassone – Grenobel – Chasseral – Bregenz - Salzburg (alpska varianta: Bregenz – Zugspitze – Semmering) – Rust am Neusiedler See – Héviz – Budimpešta – Mátraverebély – Karos - Ártánd (H/RU) - Kreta - Pafos - Larnaca
E5 (ca. 3050 km) od Atlantika – Bodenskega jezera – Alp do Jadranskega morja od Pointe du Raz (F) – St. Malo – Fontainebleu – Troyes – Langres – Koblenz – Konstanz – Bregenz – Tams am Inn – Timmelsjoch – St. Leonhard – Bolcano – Monte Cornetto – Verona (I) European long-distance path E5.svg
E6 (ca. 5200 km) od Laponske - Baltskega morja – Wachau – Jadranskega morja do Egejskega morja od Kilpisjärvi (FIN) - Pirkanmaa – Turku – Grisslehamn – Stockholm – Malmö – Copenhagen – Flensburg – Kiel – Lübeck – Lauenburg a.d. Elbe – Bodenteich – Braunschweig – Goslar – Göttingen – Münchberg – Marktredwitz (varianta: Cheb - Nýrsko – Železná Ruda – Bayerisch Eisenstein) – Furth im Wald – Gr. Arber – Arbesbach – Melk a.d. Donau – Radeljski prelazMozirje – Rijeka/Strunjan (Koper) – vožnja – Igoumenitsa – Ioannina – Florina – Alexandroupolis (GR) European long-distance path E6.svg
E7 (ca. 5000 km) od Atlantika – Sredozemskega morja – Gardskega jezera do južne Madžarske od Escorial (E) – Tivisa – Jadraque – La Puebla de Valderde – Argebtera – Andorra la Vella – Lodéve – Remouline – Trascon – Manosque – Menton – Ventimiglia – Altare – Travo – RobičKobaridHodoš – Bajánsenye – Szeged – Nagylak (H)
E8 (ca. 4390 km) od Irskega morja – Rhein – Main – Donava – Karpatov do Rodopov od Cahirciveen (IRL) – Dublin – Liverpool – Yok – Hull – Europort – Nijmegen – Klve – Grüggen – Aachen – Bonn – Koblenz – Oberwesel – Donnersberg – Worms (varianta: Speyer – Heidelberg) – Wertheim – Tauberbischofsheim – Kelheim – Regensburg – Passau – Oberkappel – Karlstift – Gmünde – Geras – Hardegg (varianta: Vranĕnít – Vranov n. D.) – Retz – Wien – Bratislava – Trenèin – prelaz Dukla - ..... – Sofija – Rodopi (BG)
E9 (ca. 5000 km) od obalne poti ob Atlantiku – Severnega morja do Baltskega morja od Brest (F) – St Mâlo – Le Havre – Ostende – Brudge – Rotterdam – Haag – Leer/Ostfriesland – Norden – Bremerhaven – Glückstadt – Hamburg – Lübeck – Rostock-Warnemünde – Swinoujscie – Kolobrzeg – Gdansk – Elblag - ..... Tallin (EST) belo-modro-belo
E10 (ca. 2880 km) od Laponske - Baltskega morja – Šumava do Alp od Nuorgam - Lappeenranta - Lahti/Helsinki - Hanko – Insel Rügen – Stralsund – Potsdam – Zittau – Èeská Lípa – Mĕlnik – Praga – Písek – Èeská Budìjovice – Studánky – Bad Leonfelden – Oberkappel a.d. R. – Haag am Hausruck – (varianta: Schärding – Ostermierthung) – Salzburg – Berchtesgaden – Spital a.d. Drau – Brixen – Bolcano (I) European long-distance path E10.svg
E11 (ca. 2500 km) od Severnega morja – Harz – Mark Brandenburg do Masuren od Haarlem (NL) – Amersfoort – Oldenzaal – Osnabrück – Goslar/Harz – Wernigerode – Dessau a.d. Elbe – Potsdam – Frankfurt a.d. Oder – Poznanj – Toruò – Olsztyn – Augustov (PL)

Seznam se nanaša na leto 2011. V delu je že nova pešpot E12. Potekala bo v Italiji od Marine di Camerota, južno od Neaplja in povezala sredozemske obale in otoke od Mallorce, Korzike, Krete, Cipra, Malto in Sardinijo.

Evropske pešpoti se daljšajo, širijo in vse bolj povezujejo kraje med seboj, zato se ni bati za razvoj.

Viri[uredi | uredi kodo]


Glej tudi[uredi | uredi kodo]