Evropska snežna voluharica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Evropska snežna voluharica
Microtus nivalis.jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Rodentia (glodavci)
Naddružina: Muroidea
Družina: Muridae (miši, voluharice in hrčki)
Poddružina: Arvicolinae (voluharice)
Tribus: Arvicolini
Rod: Chionomys (snežna voluharica)
Vrsta: C. nivalis
Znanstveno ime
Chionomys nivalis
(Martins, 1842)
Sinonimi
  • Microtus nivalis Lataste, 1884
  • Arvicola nivalis Martins, 1842
  • Hypudaeus alpinus Wagner, 1843
  • Hypudaeus nivicola Schinz, 1845
  • Hypudaeus petrophilus Wagner, 1853
  • Arvicola lebrunii Crespon, 1844
  • Arvicola leucurus Gerbe, 1852
  • Microtus ulpius Miller, 1908
  • Microtus pontius Miller, 1908
  • Microtus hermonis Miller, 1908
  • Microtus (Chionomys) radnensis Ehik, 1942

Evropska snežna voluharica (znanstveno ime Chionomys nivalis) je razširjena v južni in srednji Evropi in manj v Aziji. V Sloveniji jo najdemo v Alpah, v dinarskem svetu in kraških območjih primorskega sveta. Obema območjema so skupne globoke apnenčaste skalne razpoke s hladnim zrakom. Ta ekološka posebnost je za snežno voluharico bolj odločilna kot nadmorska višina, saj je bila odkrita celo v najnižjih predelih Kraškega roba.

To je srednje velika voluharica z dolgo in fino dlako. Hrbet je sivo rjav, trebuh pa srebrno siv. Rep, ki je približno enak polovici trupa z glavo, je svetel in nejasno dvobarven. Tačke so svetle. Med vsemi voluharicami ima najdaljše brke.

Živi v skalnih razpokah v visokogorskem svetu. Najdemo pa jo tudi nižje, v bližini jamskega okolja (globoke skalne razpoke). Večinoma se izogiba gozda. Najbolj je aktivna ponoči. Dobro pleza po skalah. Hrani se z zelenimi deli rastlin in plodovi.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Samica povrže mladiče od junija do avgusta, v nižjih legah pa tudi decembra. Imajo od 2-5 mladičev. Plenijo jih ujede, sove in podlasice.

Podvrste[uredi | uredi kodo]

Populacije snežne voluharice s posameznih gorskih območij so med seboj izolirane in se morfološko razlikujejo. Za snežne voluharice iz celotne Slovenije je značilen temen hrbet. Populacija iz Snežnika je v povprečju večja od tiste iz Julijskih Alp.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]