Erzelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Erzelj
Erzelj is located in Slovenija
Erzelj
Erzelj
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°49′56.58″N 13°54′28.09″E / 45.8323833°N 13.9078028°E / 45.8323833; 13.9078028Koordinati: 45°49′56.58″N 13°54′28.09″E / 45.8323833°N 13.9078028°E / 45.8323833; 13.9078028
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Primorska
Tradicionalna pokrajina Goriška regija
Občina Vipava
Nadmorska višina 323,4 m
Prebivalstvo
 • Skupno 70
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 5271 Vipava
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Erzelj je naselje v Občini Vipava, ki leži jugozahodno od Vipave v zavetju Vipavskih gričev – Vipavskih Brd. Sestavlja ga pet zaselkov (Lenivec, Tabor, Vovki, Miški in Mesesneli). Ima 74 prebivalcev in spada med demografsko neogrožene vasi. Skozi vas poteka vipavska vinska cesta. Ohranjene stavbe so v glavnem iz 18. in 19. stoletja, zanimivo pa je tudi slopasto zidano znamenje, ki stoji na križišču poti pred zaselkom Lenivec z vklesano letnico 1893. Kraj ima veliko izvirov vode, ki nikoli ne presahnejo.

Erzelj je edino naselje v Sloveniji z imenom, ki se začne na črko E.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Erzelj je prvič omenjen leta 1275 kot grad San Michele, last oglejskega patriarha. V 15. stoletju je bil predelan v protiturški tabor. Erzelj se omenja z imeni: Arsell, Ersell, Erssel, Rosel, v času avstro-ogrske monarhije pa je bil Hersell.

Med drugo svetovno vojno je vsa vas sodelovala s partizani, zato so Italijani 08.03.1943 vse prebivalce izgnali. Moški so šli v nemška taborišča, ženske v italijanska, otroke pa so vzeli sorodniki. Po kapitulaciji Italije so se vse ženske vrnile domov. Iz nemških taborišč pa se niso vsi vrnili. Po vojni je vas nazadovala, prebivalci so se izseljevali. Ko pa so v vas napeljali elektriko in vodo, ljudje niso več zapuščali vasi.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Nad vasjo, na nadmorski višini 423 m, stoji tabor, s 600 let staro cerkvijo Sv. Mihaela. Utrdba je kasneje varovala prebivalce okoliških vasi pred turškimi vpadi.

V bližini se nahajajo ostanki partizanske bolnišnice Vere.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Etnična sestava 1991:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]