Ernst Heinrich Weber

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ernst Heinrich Weber
Portret
Rojstvo 24. junij 1795({{padleft:1795|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1]
Wittenberg
Smrt 26. januar 1878({{padleft:1878|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1] (82 let)
Leipzig
Poznan po eksperimentalna psihologija


Ernst Heinrich Weber, nemški zdravnik, psiholog, anatom in fiziolog, * 24. junij 1795, Wittenberg (danes Nemčija), † 26. januar 1878, Leipzig Nemčija.

Weber velja za očeta eksperimentalne psihologije.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Študiral je medicino na Univerzi v Wittenbergu. Od leta 1818 je poučeval primerjalno anatomijo na Univerzi v Leipzigu. Tu je od leta 1821 poučeval anatomijo in fiziologijo.

Okoli leta 1860 je Weber delal s Fechnerjem na področju psihofizike in v tem času sta odkrila Weber-Fechnerjev zakon o povezavi med fizikalnimi obsegi dražljajev in zaznani jakosti dražljajev.

Leta 1866 se je Weber kot profesor fiziologije upokojil, leta 1871 pa kot profesor anatomije. V tem času je skupaj z bratom Eduardom odkril zaviralno moč vagusnega živca.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


  1. ^ 1,0 1,1 Zapis #118765817 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 9. april 2014.