Eric Bana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Eric Bana
Eric Bana at the 2009 Tribeca Film Festival.jpg
Eric Bana na premieri filma Love The Beast na filmskem festivalu Tribeca 2009
Rojstno ime Eric Banadinović
Rojstvo: 9. avgust 1968 (45 let)
Melbourne, Avstralija
Poklic: igralec
Aktivna leta: 1993 – danes
Zakonci: Rebecca Gleeson
(1997 – danes)

Eric Bana (izg. ˈbænə), avstralski filmski in televizijski igralec, * 9. avgust 1968, Melbourne, Avstralija.

S svojo kariero je Eric Bana pričel kot komedijant, ko je začel igrati v komični televizijski seriji s skeči, Randevu, kasneje pa je zaslovel z biografskim filmom Chopper (2000). Potem, ko se je že desetletje pojavljal v raznih vlogah na avstralskih televizijskih serijah in filmih, je Eric Bana pritegnil Hollywoodo pozornost z vlogami ameriškega narednika Delta Force, Norma »Hoota« Hootna, v filmu Sestreljeni črni jastreb (2001), glavno vlogo v filmu Anga Leeja, Hulk (2003), Brucea Bannerja, princa Hektorja v filmu Troja (2004), glavno vlogo v filmu Stevena Spielberga, Munich (2005) in kot zlobni Nero v znanstveno-fantastičnem filmu Zvezdne steze (2009).

Izpopolnjen tako dramski igralec kot komedijant je Eric Bana prejel najpomembnejše televizijske in filmske nagrade Avstralije za svoje nastope v delih Chopper, Randevu in Romulus, moj oče.[1] Nastopa predvsem v glavnih vlogah v komedijah, ki pritegnejo manj pozornosti, ali v večjih studijskih filmih, katere zvrsti obsegajo vse od romantičnih komedij in dram, do znanstvene fantastike in akcijskih trilerjev.

Zgodnje življenje in družina[uredi | uredi kodo]

Eric Bana se je kot Eric Banadinović[2] rodil v Melbourneu, Victoria, Avstralija, kot mlajši od dveh otrok; ima še starejšega brata, Anthonyja. Po očetovi strani ima hrvaške korenine.[2][3][4][5] Njegov dedek po očetovi strani, Mate Banadinović, je po 2. svetovni vojni odletel v Argentino, njegova babica po očetovi strani pa se je v petdesetih skupaj s svojim sinom Ivanom (očetom Erica Bane) preselila najprej v Nemčijo in kasneje v Avstralijo.[2] Njegov oče je bil logistični menedžer za podjetje Caterpillar, Inc., njegova mama Eleanor, ki se je rodila v Nemčiji,[5] pa je bila frizerka. Eric Bana je odrasel v Tullamarineu, zahodnem predmestju Melbournea, blizu glavnega letališča.[6] V intervjuju za revijo The Mail on Sunday je novinarki Antonelli Gambotto-Burke povedal, da so njegovo družino mnogokrat žalili razni rasisti, zaradi česar se je tudi sam večkrat znašel v težavah. »'Priseljenec' je tako grozna beseda,« je dejal.[7] Povedal je še: »Vedno sem bil ponosen na svoje korenine, ki so zelo vplivale na mojo vzgojo. Vedno sem bil v družbi ljudi evropejskega izvora.«[2]

Talent za igranje je Eric Bana pokazal že zelo zgodaj, saj je že pri šestih ali sedmih letih oponašal svoje sorodnike. Začel je z oponašanjem hoje, glasu in manirizma svojega dedka. V šoli je večkrat oponašal svoje učitelje, da se je izognil težavam.[8] Ko je kot najstnik videl film Mela Gibsona, Pobesneli Maks (1979), si je zaželel, da bi postal igralec.[6] Kakorkoli že, o karieri v nastopanju ni resno razmišljal do leta 1991, ko se je pričel ukvarjati s stand-up komedijo, medtem pa je delal kot točaj v baru v hotelu Castle v Melbourneu. Z nastopi s stand-up komedijo komedijo v mestnih lokalih ni zaslužil dovolj, da bi se preživljal, zaradi česar je še naprej delal kot točaj in natakar.[9][10]

Kariera[uredi | uredi kodo]

Zgodnje delo (1993 - 1997)[uredi | uredi kodo]

Leta 1993 se je Eric Bana prvič pojavil na televiziji, ko je zaigral v oddaji Stevea Vizarda, Tonight Live.[6] Njegov nastop je pritegnil pozornost producentov televizijske serije s skeči, Randevu, ki so ga povabili k njihovi seriji kot scenarist in igralec. V štirih letih nastopanja v seriji je Eric Bana sam napisal večino svojega gradiva in nekateri liki iz serije so temeljili na članih njegove družine. S svojimi oponašanji Columba, Arnolda Schwarzeneggra, Sylvestra Stallonea in Toma Cruisea je zaslovel med občinstvom televizijske serije.[11] Zaradi tega uspeha je kasneje posnel tudi lasten album s skeči, Out of Bounds, ki je izšel leta 1994, ter vodil lastno televizijsko oddajo z naslovom Eric, ki se je na avstralski televiziji predvajala leta 1996. Oddaja, kjer so izvajali izbrane skeče skupaj z vsakdanjimi liki, ga je spodbudila k temu, da je začel nastopati tudi v lastni televizijski oddaji s skeči, The Eric Bana Show. Oddaja, scenarij katere je napisal sam, je vključevala skeče, v njej so nastopili tudi razni stand-up komedijanti in slavne osebnosti, vendar ni pritegnila veliko občinstva in po osmih epizodah so jo zaradi slabih ocen ukinili.[12] Kljub temu je leta 1997 prejel nagrado Logie Award v kategoriji za »najpopularnejšo komično osebnost« za svoje delo pri oddaji Randevu.[1]

Istega leta je Eric Bana zaigral v svojem prvem filmu, in sicer avstralskem filmu The Castle, ki je govoril o družini iz Melbournea, ki se je borila za to, da bi obdržali svoj dom ob letališču v Melbourneu, saj jih avtoriteta letališča sili k selitvi. V filmu je imel stransko vlogo kick-boxerskega računovodje Cona Petropoulousa, ki je zet lastnika stanovanja. Film The Castle je dobil nepričakovano veliko pozornost s strani kritikov in zaslužil presenetljivo veliko denarja, 10.326.428 avstralskih dolarjev samo v Avstraliji.[6]

Preboj (1997 - 2005)[uredi | uredi kodo]

Kljub temu, da je le malo igral v dramah, je Eric Bana leta 1997 sprejel ponudbo režiserja Andrewa Dominika in se pojavil v filmu Chopper (2000), biografskem filmu, ki je temeljil na življenju zloglasnega avstralskega zločinca Chopperja Reada. Andrew Dominik je na projektu delal pet let, vendar ni mogel najti igralca, ki bi lahko upodobil glavno vlogo. Šele potem, ko je Chopper Read za vlogo sam predlagal Erica Bano, ki ga je videl med nastopanjem s skeči na televiziji, je režiser pomislil na to, da bi mu ponudil vlogo.[13]

Za vlogo si je Eric Bana pobril glavo, se zredil za skoraj petnajst kilogramov in dva dneva preživel s Chopperjem Readom, da bi lahko popolnoma oponašal njegovo mimiko. S snemanjem je moral pričeti vsako jutro ob štirih zjutraj, na vsakem snemanju pa so porabili pet ur samo zato, da so mu narisali tatuje, s katerimi je bil prekrit Chopper Read.[14] Kljub temu, da je film zunaj Avstralije izšel le v omejeni izdaji, so filmski kritiki Ericu Bani za njegov nastop v filmu dodelili večinoma pozitivne kritike. Ameriški kritik Roger Ebert ga je pohvalil, pri čemur je povedal: »V komedijantu, imenovanem Eric Bana, so filmski ustvarjalci po mojem mnenju našli bodočo zvezdo ... Ima kvalitete, ki se jih ne priučiš v nobeni šoli igranja in le jih ima le peščica igralcev. Enostavno ne moreš odvrniti pogleda od njega.«[6][15] Film Chopper je požel veliko uspeha s strani filmskih kritikov in zaslužil veliko denarja, na podelitvi nagrad avstralskega filmskega inštituta leta 2001 pa je bil nominiran v kategoriji za »najboljši film«. Njegov nastop v filmu je Ericu Bani prislužil nagrado avstralskega filmskega inštituta v kategoriji za »najboljšega igralca«.[1]

Leta 2001 je režiser Ridley Scott Erica Bano izbral za vlogo ameriškega vojaka v filmu Sestreljeni črni jastreb (2001). Ridley Scott, ki je bil navdušen nad njegovim nastopom v filmu Chopper, od njega ni zahteval, naj se udeleži avdicije.[16] V filmu je igral prvorazrednega narednika Norma »Hoota« Gibsona, elitnega vojaka Delte Force, ki se sam bori v Mogadishuju, Somalija, potem, ko mu naročijo, naj odpusti dva izmed najboljših poročnikov. Eric Bana se je znebil teže, ki jo je pridobil za svojo vlogo Chopperja Reada in pričel s telovadnim režimom nekaj mesecev, preden se je pričelo snemanje. Med drugim je med pripravami za vlogo skupaj z operaterji Delte Force treniral na Fort Braggu, Severna Carolina, kjer se je učil streljati z orožjem in čistiti sobe.[17]

Njegov naslednji projekt je bil manj uspešen avstralski film The Nugget (2002). Komedija prikaže vpliv instantnega bogastva na tri može iz delavnega razreda, ob izzidu pa je doživel velik moderatni uspeh v Avstraliji. Eric Bana je scenarij za ta film prebral potem, ko je končal s snemanjem filma Chopper leta 2000 in je bil takoj pripravljen sodelovati pri takšnem projektu, saj ga je spominjal na njegovo otroštvo in ker so se mu liki v zgodbi zdeli všečni in zabavni.[18] Med snemanjem filma The Nugget so mu ponudili glavno vlogo, vlogo Brucea Bannerja v filmski upodobitvi stripov Neverjetni Hulk. Za to, da bi vlogo sprejel, se je pričel zanimati šele, ko je izvedel, da pri projektu sodeluje tudi režiser Ang Lee.[17] Eric Bana je Anga Leeja občudoval zaradi njegovega dela pri filmu Ledeni vihar in se strinjal, da bo na filmu pričel delati, še preden bo scenarij končan.[19] Povedal je, da je pri tem projektu pričel sodelovati tudi zato, ker se mu je zdelo, da je imel »lik Brucea Bannerja zelo velik dramatičen potencial« in ker bil to »pravljično neobičajen superjunak.«[19] Film Hulk (2003) je s strani filmskih kritikov prejel mešane ocene, zaslužil je veliko denarja, nastop Erica Bane pa je bil pohvaljen: Jack Matthews iz revije New York Daily News je, naprimer, menil, da je Eric Bana lik Brucea Bannerja upodobil »z enkratno prepričljivostjo«.[20] Eric Bana si je z nastopom v tem filmu prislužil nominacijo za nagrado Akademije znanstveno-fantastičnih, fantazijskih in grozljivih filmov v kategoriji za »obraz te zvrsti iz prihodnosti«.[21]

Leta 2004 je Eric Bana poleg Brada Pitta zaigral v dobro prodajanem filmu Troja, kjer je imel vlogo princa Hektorja, vodje trojanskih vojnih sil v boju proti grškemu vojaku Ahilu (upodobil ga je Brad Pitt). Režiser Wolfgang Petersen mu je vlogo Hektorja ponudil potem, ko je spoznal Brada Pitta, oboževalca filma Chopper.[22] Film je bil uspešen po vsem svetu, saj je zaslužil več kot 364 milijonov $. V Severni Ameriki pa je bil z zasluženimi 133 milijoni $ nekoliko manj uspešen.[23]

Zdajšnja dela (2005 - danes)[uredi | uredi kodo]

Eric Bana na premieri filma Srečnež v maju 2007

Potem, ko filmski kritiki niso pohvalili filmov Hulk in Troja, so se začeli spraševati o zmožnostih Erica Bane. Na vse skupaj se je v intervjuju z revijo Empire Magazine odzovel z besedami: »Saj ni, kot da je bil [Hulk] neuspešnica. Ko si tako dolgo na snemanju, v film veliko prispevaš tudi osebno. Če ne bi bil zadovoljen z rezultatom, bi bil nazadnje prekleto razburjen, a do zdaj sem bil v vsakem primeru zadovoljen. Za film Troja bi mi lahko plačali le 50 $, pa ne bi ničesar obžaloval.«[24]

V prihodnjem letu je poleg Daniela Craiga in Geoffreyja Rusha zaigral v kontroverznem filmu Stevena Spielberga, München. V filmu je Eric Bana igral Avnerja, agenta organizacije Mossad, ki mu je naročeno, naj izsledi in ubije teroriste iz organizacije Black September, saj naj bi bili odgovorni za pokol izraelskega atleta na poletnih olimpijskih igrah leta 1972.[25] Film so filmski kritiki zelo hvalili in leta 2006 je bil nominiran za pet oskarjev.[26] Revija Los Angeles Times je napisala, da Eric Bana kot Avner »projecira kombinacijo senzitivnosti in brezobzirnosti in ... ve, kako se sooči z zaskrbljujočimi novimi izkušnjami.«[27]

Leta 2006 je bil Eric Bana k temu, da se pridruži Akademiji umetnosti v filmu in znanosti (Academy of Motion Picture Arts and Sciences).[28] Film Srečnež, romantična komedija, na kateri je Eric Bana delal, preden je pričel snemati film München, je izšel zgodaj leta 2007. V njem je imel vlogo Hucka Cheeverja, poklicnega igralca pokra, ki mora pozabiti na svoje osebne težave in se osredotočiti na to, da bo zmagal na zelo pomembnem kvartopirskem turnirju v Las Vegasu. Njegov naslednji film je bila avstralska drama Romulus, moj oče (2007). Film, ki je temeljil na istoimenskem romanu, avtobiografiji Raimonda Gaite, je govoril o paru, ki se trudi vzgojiti svojega sina. Film so kritiki v glavnem hvalili in za svoj nastop je bil Eric Bana nagrajen s svojo drugo nagrado avstralskega filmskega inštituta v kategoriji za »najboljšega igralca«.[29]

Njegov naslednji projekt je bila zgodovinska drama Druga sestra Boleyn (2008). V filmu je zaigral kralja Henrika VIII. poleg Scarlett Johansson in Natalie Portman. Eric Bana je bil presenečen, ker so mu ponudili vlogo in je kasneje priznal, da bi jo »po vsej verjetnosti kar prezrl in poslal naprej,« če bi bila predstavljena pod drugačnim naslovom.[30] V naslednjem letu je poleg Chrisa Pinea in Zacharyja Quinta zaigral v znanstveno-fantastičnem filmu Zvezdne steze. V filmu je upodobil lika Nera, romulanskega ladijskega kapitana, ki se namerava maščevati Spocku, ki ga krivi za uničenje planeta, iz katerega je prišel in njegovih prebivalcev. Film so filmski kritiki v glavnem hvalili, po svetu pa je zaslužil več kot 380 milijonov $.[31][32]

Avgusta 2009 je kot Henry DeTamble poleg Rachel McAdams zaigral v filmski upodobitvi romana Žena popotnika v času.[33] Poleg Adama Sandlerja in Setha Rogena je Eric Bana zaigral tudi v tretjem filmu, ki ga je režiral Judd Apatow, Komiki, ki je govoril o stand-up komikih. Film je postal prva uspešnejša ameriška komedija, v kateri je igral Eric Bana.[34]

Leta 2009 je Eric Bana izdal dokumentarni film Love the Beast, ki ga je produciral in izdal sam. Film je govoril o njegovem razmerju z njegovim prvim avtomobilom in je opisoval, kako se je spremenil v ljubitelja avtomobilov. Čez film išče odgovore na vprašanja in modrost, iz katere črpajo njegovi trije vseživljenjski prijatelji ter zvezdniki, kot so Jay Leno, Jeremy Clarkson in Dr. Phil.

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Eric Bana pozira z oboževalci na filmskem festivalu Tribeca, 2009

Medtem, ko je igral v seriji Randevu, je pričel hoditi z Rebecco Gleeson, publicistko kanala Seven Network in hčerko takratnega vrhovnega sodnika Novega Južnega Walesa, kasneje pa vrhovnega sodnika Avstralije, Murrayja Gleesona.[12] Poročila sta se leta 1997, potem, ko jo je Eric Bana zasnubil na potovanju v Združene države Amerike, ki mu ga je plačala revija Cleo Magazine, ko so ga leta 1996 imenovali za »samca leta«.[35] Skupaj imata dva otroka, sina Klausa (rodil se je avgusta 1999) in hčerko Sophio (rojena aprila 2002). Skupaj živijo v Melbourneu.[1] Na svojih uradnih dokumentih ima za priimek še vedno svoje rojstno ime, Banadinović.[2]

Eric Bana je navdušen nad motorističnimi dirkami in sodeluje pri mnogih motorističnih tekmovanjih v Avstraliji. Pri štirinajstih je želel pustiti šolo in se izučiti za motorskega mehanika, vendar ga je njegov oče prepričal, naj dokonča šolo in mu svetoval, naj njegov hobij ne postane tudi njegova služba.[36] Svoj prvi avtomobil, 1974 XB Ford Falcon, je za 1100 $ kupil pri petnajstih[37] in ga takrat tudi začel voziti, leta 1996 pa je prvič nastopil na avtomobilistični dirki, Targa Tasmania, teden dni dolgi dirki, pri kateri morajo tekmovalci prevoziti otoško državo Tasmanijo.[38] Leta 2004 si je kupil Porsche 944, da bi dokončal avstralski Porschejev izziv. Izziv je dokončal v letu 2004 in novembra tistega leta pristal med prvimi desetimi tekmovalci, nazadnje pa je po tekmovanju Sandown 500 končal četrti, kar je bil njegov osebni rekord.[39] 21. aprila 2007 je na izzivu na tekmovanju Targa Tasmania trčil s svojim avtomobilom XB Falcon. Poškodovana nista bila ne on ne njegov avtomobil.[40] Eric Bana se je 15. novembra 2009 pojavil v britanski motorni oddaji Top Gear kot gost za promocijo njegove kampanije »Zvezda v razumno dragem avtomobilu« (»Star in a Reasonably Priced Car«). Izziv v oddaji Top Gear je izpolnil v 1 minuti in 47,5 sekunde, tekmoval pa je na mokri stezi in tako postavil rekord za najhitreje izpoljnjen izziv na mokri stezi.

Eric Bana z ameriškimi vojaki v Kuwaitu med snemanjem filma Vojna zvezd

Eric Bana je oboževalec avstralskega nogometa. Šport je vzljubil že zelo mlad, ko ga je njegov boter odpeljal na ogled nogometnega kluba St Kilda Football Club, njegovega najljubšega avstralskega nogometnega kluba. Igre avstralske nogometne lige gleda, kadar je na počitnicah v Avstraliji ali kadar promovira svoje filme.[41][42] Zaradi njegove ljubezni do nogometnega kluba St Kilda FC je bil slednji vključen tudi v njegov film Komiki in ga je omenjal, ko je film v letu 2009 promoviral, najbolj odmevno v NBC-jevi oddaji Late Night with Jimmy Fallon.[43] Leta 2010 so ga imenovali za »prvega lastnika vstopnice moštva St Kilda«.[44]

Dobrodelna dela[uredi | uredi kodo]

Eric Bana je ambasador dobrodene organizacije očeta Chrisa Rileyja za pomoč mladim brezdomcem, naslovljene kot »Mladi z ulic« (»Youth off the Streets«). Leta 2008 se je skupaj z očetom Chrisom pojavil v oglasu, kjer je promoviral prireditve v sklopu organizacije.[45] Je tudi advokat organizacije Mental Illness Fellowship, ki poskuša povečati ozaveščenost o mentalnih boleznih v Avstraliji. Leta 2004 je posnel mnogo pomembnejših oglasov, s katerimi je promoviral organizacijo.[46] Je tudi aktiven v sodelovanju pri kampanijah za organizaciji Australian Childhood Foundation in Bone Marrow Donor Institute. Od leta 1995 dalje sodeluje tudi pri tekmovanju Motorcycle Riders Association Toy Run v Melbourneu, na katerem ob vsakem božiču zbirajo denar in igrače za otroke, ki jih potrebujejo.[47]

Leta 2005 je Eric Bana govoril v ozadju dokumentarnega filma Terrors of Tasmania, ki je govoril o tasmanskem vragu. Film je dokumentiral življenje ženskega tasmanskega vraga, imenovanega Manganinnie in je govoril o neozdravljivi obliki raka, ki ogroža preživetje le-te živalske vrste.[48] Sodeloval je z organizacijo kraljeve družbe za preprečevanje krutosti do živali in leta 2004 med snemanjem filma Troja doniral denar za živalska zavetišča v Berlinu.[49]

Filmografija[uredi | uredi kodo]

Filmi
Leto Title Role Opombe
1997 The Castle Con Petropoulous
2000 Chopper Chopper Read Nagrada avstralskega filmskega inštituta za najboljšega igralca v glavni vlogi
Film Critics Circle of Australia Award za najboljšega igralca
Inside Film Award za najboljšega igralca
Nagrada filmskega festivala v Stockholmu za najboljšega igralca
2001 Sestreljeni črni jastreb Norm »Hoot« Hooten Nominiran – Phoenix Film Critics Society Award za najboljšo igralsko zasedbo (skupaj z Ewenom Bremnerjem, Williamom Fichtnerjem, Joshom Hartnettom, Jasonom Isaacsom, Ewanom McGregorjem, Samom Shepardom in Tomom Sizemoreom)
2002 The Nugget Lotto
2003 Iskanje malega Nema Anchor (glas)
Hulk Bruce Banner Nominiran - Nagrada Akademije znanstveno-fantastičnih, fantazijskih in grozljivih filmov za obraz te zvrsti iz prihodnosti
2004 Troja Hektor Nominiran – MTV Movie Award za najboljši pretep (skupaj z Bradom Pittom)
2005 München Avner Kaufman Nominiran – Nagrada avstralskega filmskega inštituta za najboljšega igralca v glavni vlogi
2007 Srečnež Huck Cheever Nominiran – Nagrada avstralskega filmskega inštituta za najboljšega igralca v glavni vlogi
Romulus, moj oče Romulus Nagrada avstralskega filmskega inštituta za najboljšega igralca v glavni vlogi
Nominiran – Film Critics Circle of Australia Award za najboljšega igralca
2008 Druga sestra Boleyn Henrik VIII. Angleški Nominiran – Nagrada avstralskega filmskega inštituta za najboljšega igralca v glavni vlogi
2009 Mary in Max Damien (glas)
Love the Beast On Dokumentarni film, ki ga je tudi produciral in režiral.
Zvezdne steze Nero Boston Society of Film Critics Award za najboljšo igralsko zasedbo (skupaj z Zacharyjem Quintom, Chrisom Pineom, Zoe Saldana, Karlom Urbanom, Johnom Chojem, Ben Crossom, Cliftonom Collinsom, ml., Bruceom Greenwoodom in Antonom Yelchinom)
Nominiran - Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo (skupaj z Zacharyjem Quintom, Chrisom Pineom, Zoe Saldana, Karlom Urbanom, Johnom Chojem, Ben Crossom, Cliftonom Collinsom, ml., Bruceom Greenwoodom in Antonom Yelchinom)
Nominiran - Teen Choice Award za najboljšega zlobneža
Nominiran - Washington DC Area Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo (skupaj z Zacharyjem Quintom, Chrisom Pineom, Zoe Saldana, Karlom Urbanom, Johnom Chojem, Ben Crossom, Cliftonom Collinsom, ml., Bruceom Greenwoodom in Antonom Yelchinom)
Žena popotnika v času Henry DeTamble
Komiki Clarke
2011 Hanna Erik Heller
Televizija
Leto Naslov Vloga Opombe
1993 Randevu Več vlog 1993 – 1996 (66 epizod)
Logie Award za najpopularnejšo komično osebnost
1996 The Eric Bana Show Live Več vlog 1996 – 1997 (17 epizod)
1999 All Saints Rob Biletsky 1999 – 2000 (3 epizode)
2000 Nekaj je v zraku Joe Sabatini 2000 – 2001 (202 epizod)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 »Življenjepis«. LaurenBergman.com.au. Pridobljeno dne 15. marec 2008. (v angleščini)
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Radoš, Ivica (12.3.2006). "Eric Bana: Na uradnih dokumentih sem še vedno Eric Banadinović". Jutarnji list. "Kad na poštanskoj pošiljki vidim da piše Eric Bana, odmah pomislim kako u kuverti nije nešto važno. No, kad primim pošiljku na kojoj piše Eric Banadinović, znam da je riječ o nečemu službenom – rekao je Bana. (»Ko vidim, da na poštni pošiljki piše Eric Bana, takoj pomislim, da v kuverti ni ničesar važnega. No, kadar pa dobim pošiljko, na kateri piše Eric Banadinović, vem, da gre za nekaj uradnega – je povedal Eric Bana.«)"  (v hrvaščini)
  3. ^ Matić, A. "Rebecca se je zaljubila vame, ker sem ... Hrvat". Slobodna Dalmacija. "Eric Bana ili, preciznije, Eric Banadinović, velika australska glumačka zvijezda hrvatskih korijena ...(»Eric Bana ali, bolj natančno, Eric Banadinović, je velika avstralska filmska zvezda Hrvaških korenin ...«)"  (v hrvaščini)
  4. ^ "Eric Bana, po poreklu Hrvat, novi James Bond?". www.index.hr (Hrvaščina) (index). 
  5. ^ 5,0 5,1 Wills, Dominic. "Eric Bana – Življenjepis". www.talktalk.co.uk (TalkTalk). Pridobljeno dne 7. maj 2010.  (v angleščini)
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Wills, Dominic. Eric Bana – Življenjepis. Tiscali Film & TV. Pridobljeno dne 15. marec 2008. (v angleščini)
  7. ^ "Intervju Erica Bane z Antonello Gambotto-Burke". Dailymail.co.uk. 8.2.2009. Pridobljeno dne 8.3.2010.  (v angleščini)
  8. ^ »Eric Bana«. Marie Claire. Marec 2002. (v angleščini)
  9. ^ Johnson, Tony. »Bana je kralj šal«. Sunday Herald Sun – TV Extra. 19. junij 1994. (v angleščini)
  10. ^ Houston, Melinda. »Ericova eureka«. Sunday Life. 29. september 2002. Pridobljeno dne 13. maj 2006. (v angleščini)
  11. ^ Devlyn, Darren. »Prva oponašanja«. TV Weekly. 10. februar 1993. (v angleščini)
  12. ^ 12,0 12,1 Halfpenny, Kate. »Pod pištolo«. Who Magazine. 8. avgust 2000. (v angleščini)
  13. ^ Strickland, Christopher. »Režiserjev odlomek: Chopper Andrewa Dominika.« IF: Australia's Independent Film Magazine. Julij 2000. (v angleščini)
  14. ^ »Spremembe & spremembe«. Who Weekly. 22. oktober 2001. (v angleščini)
  15. ^ Ebert, Roger. Ocena filma Chopper. RogerEbert.com. 1. junij 2001. Pridobljeno dne 14. junij 2006. (v angleščini)
  16. ^ Woods, Stacey. »Prvi vpogled: Neverjetni Hulk«. Elle Magazine. Februar 2002. (v angleščini)
  17. ^ 17,0 17,1 Hopkins, Mark. »Eric pride v Hollywood.« GQ Magazine (avstralska verzija). April 2002. (v angleščini)
  18. ^ Neverjetni vzpon Erica Bane. What's On Weekly. Pridobljeno dne 31. maj 2006. (v angleščini)
  19. ^ 19,0 19,1 Mootram, James. »Ustvarjati večje«. TNT Magazine. 14. julij 2003. (v angleščini)
  20. ^ Mathews, Jack. »Zver za oči«. New York Daily News. 20 June 2003. Pridobljeno dne 31. maj 2006. (v angleščini)
  21. ^ »Nagrade Erica Bane«. Internet Movie Database. Pridobljeno dne 15. marec 2008. (v angleščini)
  22. ^ »Življenjepis Erica Bane (I)«. Internet Movie Database. Pridobljeno dne 15. marec 2008. (v angleščini)
  23. ^ »Box Office Mojo – Troja«. BoxOfficeMojo.com. Pridobljeno dne 2. junij 2006. (v angleščini)
  24. ^ Eimer, David. »Junaki Troje: Eric Bana«. Empire Magazine. Junij 2004. (v angleščini)
  25. ^ »Republika Bana«. The Irish Times. 20. januar 2006. Pridobljeno dne 1. julij 2006. (v angleščini)
  26. ^ Murray, Rebbecca. »Zmagovalci in nominiranci za oskarja leta 2006«. About.com. 23. december 2005. (v angleščini)
  27. ^ Turan, Kenneth. Več ocen: »München«. Los Angeles Times. 9. april 2009. 23. december 2005. (v angleščini)
  28. ^ »Akademija k članstvu povabi 120 ljudi«. Akademija umetnosti v filmu in znanosti. 5. julij 2006. Pridobljeno dne 7. avgust 2007. (v angleščini)
  29. ^ Romulus, moj oče je absolutni zmagovalec podelitve nagrad AFI. ABC News. 7. december 2007. Pridobljeno dne 15. marec 2008. (v angleščini)
  30. ^ Fischer, Paul. »Bana prevzema vloge kraljev in ikon«. FilmMonthly.com. 17. februar 2008. Pridobljeno dne 17. junij 2009. (v angleščini)
  31. ^ »Zvezdne steze (2009)«. Rotten Tomatoes. Retrieved 17. junij 2009. (v angleščini)
  32. ^ »Zvezdne steze (2009)«. BoxOfficeMojo.com. Pridobljeno dne 5. september 2009. (v angleščini)
  33. ^ Flemming, Michael in Dave McNary. »Podjetje New Line izbere svojo novo igralsko zasedbo za film Žena popotnika v času«. Variety. 17. april 2007. Pridobljeno dne 21. februar 2008. (v angleščini)
  34. ^ Fleming, Michael. »Trio se pridruži filmu Judda Apatowa.« Variety. 11. junij 2008. Pridobljeno dne 13. junij 2008. (v angleščini)
  35. ^ »Ericova skrivna ljubezen: Gremo k bananam.« The New Post. 1. marec 1997. (v angleščini)
  36. ^ »Spričevalo voditelja oddaje The Tonight Show with Jay Leno«. 17. junij 2003. Pridobljeno dne 1. junij 2006. (v angleščini)
  37. ^ Hawley, Janet. »Srečni Eric«. The Age Good Weekend. 5. maj 2007. (v angleščini)
  38. ^ »Eric Bana je bil presneto dober v dirki Targa z avtomobilom 351 XB«. Street Machine. Junij 1996. Pridobljeno dne 1. junij 2006. (v angleščini)
  39. ^ Naulty, Matt.»November 2004: Sandown«. Australian Porsche Drivers Challenge's. November 2004. Pridobljeno dne 12. julij 2006. (v angleščini)
  40. ^ »Igralec Eric Bana se zaleti, medtem ko tekmuje na avstralski dirki«. The LA Daily News. 23. april 2007. Pridobljeno dne 23. april 2007. (v angleščini)
  41. ^ Kramp, Leif. Eric Bana: »Kje je svetla stran materiala?«. RP Online. 24. januar 2006. Pridobljeno dne 12. julij 2006. (v nemščini)
  42. ^ Freydkin, Donna. »'Nežni velikan' Bana«. USA Today. 9. januar 2003. Pridobljeno dne 1. julij 2006. (v angleščini)
  43. ^ Posnetek: Eric Bana uči Jimmyja Fallona. US Footy News. 12. avgust 2009. Pridobljeno dne 11. september 2009. (v angleščini)
  44. ^ »Bana postane prvi lastnik vstopnice moštva St Kilda«. Uradna spletna stran kluba St Kilda Football Club na spletni strani AFL. 25. junij 2010 Pridobljeno dne 19. junij 2011. (v angleščini)
  45. ^ [1]. Youth off the Streets. 22. december 2008. Pridobljeno dne 2. september 2009. (v angleščini)
  46. ^ »Mental Illness Fellowship z največjo kampanijo vseh časov, podpirajo pa jo člani filmske skupnosti«. Mental Illness Fellowship of Victoria. 29. september 2004. Pridobljeno dne 1. junij 2006. (v angleščini)
  47. ^ Houlihan, Liam. »Toy Run 2004: Fant iz Troje vodi skupino«. News.com.au. 12. december 2004. Pridobljeno dne 1. junij 2006. (v angleščini)
  48. ^ »Simpatija do vraga«. The Age. 20. januar 2005. Pridobljeno dne 1. junij 2006. (v angleščini)
  49. ^ »Eric obišče berlinsko živalsko zavetišče«. Mesečni časopis: Kraljeva družba za preprečevanje krutosti do živali. 9. maj 2004. Pridobljeno dne 1. junij 2006. (v angleščini)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]