Epiornis
| Aepyornis Fosilni razpon: pleistocen |
||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
lobanja ene od vrst Epiornis
|
||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
|
||||||||||||||
| Vrste | ||||||||||||||
|
glej besedilo |
Epiornis (znanstveno ime Aepyornis) je izumrl rod orjaških neletečih ptičev, sorodnih nojevcem, katerega predstavniki so živeli na Madagaskarju. Vanj uvrščamo štiri vrste:[1][2]
- Aepyornis gracilis Monnier, 1913
- Aepyornis hildebrandti Burckhardt, 1893
- Aepyornis maximus E. Geoffroy Saint-Hilaire, 1851
- Aepyornis medius Milne-Edwards & Grandidier, 1866
Predstavniki največje vrste, Aepyornis maximus, so merili 3 m v višino in tehtali skoraj pol tone. Imeli so sorazmerno majhno glavo na dolgem vratu, ogromne noge s po tremi prsti in zakrnele peruti. Njihova jajca so največja znana jajca kakšne živali, ohranjeni primerki imajo obseg skoraj enega metra in prostornino 9 litrov. Fosilni ostanki epiornisov so pogosti, med njimi so tudi ohranjene kosti zarodkov še v jajcu.[3] Ta vrsta je dobila ljudsko ime »slonji ptič«, kar domnevno izvira iz Polovega opisa mitološke ujede roka, ki naj bi bil tako velik, da je lahko odnesel slona v svojih krempljih.[4]
Vse vrste epiornisov so izumrle tekom zadnjega tisočletja, torej so precej časa sobivali z ljudmi. Natančen vzrok ni znan, je pa verjeten krivec človek, ki jih je bodisi iztrebil z lovom,[4] bodisi povzročil njihovo izumrtje posredno.[5]
Sklici in opombe [uredi]
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Epiornis |
- ^ Brodkorb, Pierce (1963). "Catalogue of Fossil Birds Part 1 (Archaeopterygiformes through Ardeiformes)" (PDF). Bulletin of the Florida State Museum, Biological Sciences (Gainesville, FL: University of Florida) 7 (4): 179–293. http://ufdc.ufl.edu/UF00001514/00001/98j.
- ^ Brands, Sheila J. (1989). The Taxonomicon : Taxon: Order Aepyornithiformes. Universal Taxonomic Services. Pridobljeno dne 21 Jan 2010.
- ^ Aepyornis (extinct bird). Britannica Online. Pridobljeno dne 24.12.2012.
- ^ 4,0 4,1 Pearson, Mike Parker; Godden, K. (2002). In search of the Red Slave: Shipwreck and Captivity in Madagascar. Stroud, Gloucestershire: The History Press. ISBN 0-7509-2938-3.
- ^ Goodman, S. M.; Rakotozafy, L. M. A. (1997). "Subfossil birds from coastal sites in western and southwestern Madagascar". V Goodman, S. M.; Patterson, B. D.. Natural Change and Human Impact in Madagascar. Washington, DC: Smithsonian Institution Press. Str. 257–279. ISBN 1-56098-683-2.