Embarcadero Delphi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Delphi's-like logo

Programski jezik Delphi je programski jezik, katerega podlaga je Objektni pascal (Programski jezik pascal z objektnimi dodatki). Zasnovali so ga pri podjetju Borland (nekaj časa znan tudi kot Inprise) v letu 1995. Sprva je bil namenjen razvoju aplikacij v Windows okolju, kmalu pa se je pojavila tudi različica namenjena razvoju programov pod Linux okoljem. Ta različica je znana pod imenom Kylix. Z različico Delphi 8 je prišla podpora tudi za Microsoft .NET ogrodje, kar še poveča uporabnost razvojnega okolja in pripomore k hitrejšemu razvoju.

Razvojno okolje[uredi | uredi kodo]

Delphi je bil prvotno namenjen predvsem pisanju programov, ki so bili namenjeni vodenju baz podatkov, evidenc in podobnih opravil. Prva različica programa (Delphi 1) je bila izdana leta 1995 za 16-bitno Windows okolje. Njegovega naslednika (Delphi 2) so pri podjetju Borland izdali že naslednje leto. Ta različica je podpirala tudi 32-bitno Windows okolje. Vse do leta 2001 je bilo razvojno okolje na voljo samo za Windows sisteme potem je prišel Kylix, ki je podpiral Linux sisteme.

Glavni razvojni vodja pri izdelavi razvojnega okolja Delphi je bil vse do leta 1996 Anders Hejlsberg, ki je sodeloval že pri razvoju Turbo Pascala. Leta 1996 je odšel k Microsoftu kjer je razvijal Programski jezik C# in sodeloval pri razvoju Microsoft .NET ogrodja.

Leta 2003 je z izidom Delphi 8 prišla podpora Microsoft .NET ogrodju. Delphi 2005 (Delphi 9) in vse nadaljnje različice podpirajo tako 32-bitno generacijo kode kot .NET.

Programski paket Delphi je na voljo pod številnimi različicami: Personal(osebna), Professional(profesionalna), Enterprise in Architect.

Za vse Turbo Pascal navdušence se je jeseni leta 2006 pojavila nova verzija Delphi-ja, ki temelji na Delphi 2006. Turbo Delphi je na voljo zastonj v okrnjeni obliki.

Značilnosti jezika[uredi | uredi kodo]

Prednost Delphi-ja pred drugimi jeziki je v tem, da ima veliko podporo bazam, prijazen razvoj komponent, veliko že napisanih komponent in podporo VCL/CLX (Visual Component Library).

Jezik je v veliki meri podoben pascalu s tem, da je objektno orientiran kar pomeni, da uporabljamo pri programiranju razne objekte (tako visualne kot nevisualne). Visualni objekti so npr. gumbi, nevisualni pa so npr. niti. V programskem jeziku objekte kličemo po imenu in s tem dostopamo do njegovih lastnosti oziroma funkcij.

Oglejmo si primer procedure kjer priredimo neko lastnost objektu.

procedure PrirediDolzino();
 begin
  gumb.width:=30;
 end;

Ostale značilnosti Delphi-ja so enake kot pri pascalu (zanke, if stavki, podpičja na koncu vrstice, ...).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Glavni programski jeziki (več)

Industrijski: ABAP | Ada | C | C++ | C# | COBOL | Delphi | Fortran | java | JavaScript | Lisp | Objective-C | Perl | PHP | PL/SQL | Python | SAS | sh | SQL | Visual Basic | zbirnik

Akademski: Eiffel | Haskell | Logo | ML | paskal | prolog | Scheme | Smalltalk

Zgodovinski: ALGOL | APL | AWK | BASIC | Clipper | PL/I | Simula