Einsteinov obroč

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Einsteinov obróč (tudi Hvolsonov obróč) [ájnštajnov ~/hvólsonov ~] je v astronomiji pojav v katerem dobimo sliko izvora (galaksija, zvezda) v obliki obroča. Pojav nastane zaradi lečenja na močnem gravitacijskem polju (druga galaksija ali črna luknja). Opazi se samo, kadar so izvor elektromagnetnega valovanja, gravitacijska leča in opazovalec poravnani na premici. V odvisnosti od poravnanosti treh teles lahko dobimo popolni Einsteinov obroč (brez prekinitev) ali pa dobimo več slik izvora (glej Einsteinov križ). Prvi popolni Einsteinov obroč je bil odkrit leta 1998 v sodelovanju astronomov Univerze v Manchestru s pomočjo Hubblovega vesoljskega teleskopa. [1]

Opis[uredi | uredi kodo]

Slika a: Nastanek popolnega Einsteinovega obroča (slika a) in nastanek dveh slik oddaljenega telesa (slika b)
Geometrija gravitacijske leče.

Polmer Einsteinovega obroča (imenujemo ga tudi Einsteinov polmer) v radianih za poravnana telesa (izvor, leča in opazovalec na Zemlji ležijo na eni premici) se lahko izračuna po naslednjem obrazcu

\theta_E = \sqrt{\frac{4\kappa m}{c^{2}}\;\frac{d_{\rm LS}}{d_{\rm L} d_{\rm S}}},

kjer je

Pri tem je potrebno upoštevati, da za kozmološke razdalje velja d_{\rm LS}\ne d_{\rm S}-d_{\rm L} \!.

Kadar telesa niso poravnana, dobimo več slik izvornega telesa.

Znani Einsteinovi obroči[uredi | uredi kodo]

Posnetki nekaterih Einsteinovih obročev.
Posnetke je naredil Vesoljski teleskop Hubble.
Ime nahajališče (RA, dec) polmer velikost
loka
optični/radijski odkritje
FOR J0332-3557 03h:32m:59s:94, -35°57'51".7, J2000 1,48" delni, 260° radijski Cabanac (2005)
SDSSJ0946+1006 09h 46m 56.s68, +10° 06' 52."6 J2000 optični Gavazzi (2008)
MG1131 + 0456


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]