Egkh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Rodbina Egkh, zgodovinarjem znana tudi z imeni Ecker, Egkher, Egg, Egger, Eck, Ekker ali z vzdevkom Brdski (zu Egkh), je bila stara nemška plemiška rodbina, katere člani so imeli v lasti ali zakupu številne graščine in gospoščine ter so pomembno prispevali h gospodarskemu in političnemu razvoju dežele Kranjske. Grofi Egkhi so bili lastniki obsežnih posesti v okolici Kranja, med drugim tudi gradu na Brdu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Njihovo poreklo je neznano, vendar pa po nekaterih virih rodbina Egkh izvira iz kranjskega praplemstva, plemiči pa naj bi postali v 12. stoletju. Možno je, da so se naselili na Kranjskem v službi grofov Ortenburških, ki so v 12. stoletju pridobili ozemlja v zahodnem delu kranjske kotline. Prvič se na Kranjskem v listini iz leta 1429 omenja Vid Jakob Ecker. Njegova sinova Krištof in Henrik sta uspešno širila družinsko premoženje, bila sta oskrbnika na gospoščini Novi grad nad Kokro. V Kranju so imeli hišo ob župnijski cerkvi. Med njihovo hišo in cerkvijo, kjer je stala stara kostnica, so leta 1463 zgradili kostniško kapelo Matere božje. Henrik Egkh si je pridobil beneficij nad kostniško kaplanijo v Kranju ter jo spremenil v družinsko grobnico rodbine. V njej je bila pokopana večina rodbinskih članov, dokler je niso z odpravo beneficijev porušili leta 1789.

Henrik Egkh se je okoli leta 1450 poročil z Margareto Vogrsko, potomko in dedinjo ugledne stare plemiške rodbine Hungerspach. Z njunim najstarejšim sinom Jurijem se je začel strm vzpon družine. Po študiju je dobil službo na dvoru, leta 1494 postal upravitelj urada Naklo, kasneje kranjski deželni upravitelj, v letih 1498 do 1513 je bil kranjski deželni vicedom, v letih 1511 do 1532 pa tudi goriški glavar. Ukvarjal se je s trgovinskimi, rudarskimi in denarnimi posli ter postal tako bogat, da je cesarju Maksimilijanu posojal velike vsote denarja, ter v vračilo dobival deželne dohodke in fevde. Jurij je okoli leta 1510 pričel z gradnjo gradu Brdo.

Po njegovi smrti so si posesti razdelili trije sinove, Bonaventura, Ivan Jožef in Franc Jožef. Leta 1549 so bili potomci Jurija Egkha povzdignjeni v baronski stan, rodbina pa je dobila novo ime Egkh-Hungerspach. Ivan Jožef je podedoval kranjske posesti, in si za svoje bivališče izbral novo zgrajeni grad Brdo, imel pa je tudi hiše v Kranju in Ljubljani.

Zadnji moški potomec rodbine Egkh-Hungerspach na Kranjskem, Franc Ksaverij, je umrl leta 1777.

Znani člani rodbine[uredi | uredi kodo]

  • Vid Jakob Egkher
  • Krištof Egkher
  • Henrik Egkh, * 1425, † 1509
  • Jurij Egkh, † 1537, kranjski deželni vicedom; goriški glavar
  • Ivan Jožef, * 1506, † 1579, kranjski deželni upravitelj

Posesti[uredi | uredi kodo]

Grofje Egkhi so med drugim na Slovenskem imeli v svoji lasti ali upravljanju:

Viri[uredi | uredi kodo]