Edmond Leboeuf

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Edmond Le Bœuf
Rojstvo5. december 1809({{padleft:1809|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1][2]
Pariz
Smrt7. junij 1888({{padleft:1888|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[3][2] (78 let)
Bailleul[d]
Pripadnost Francija
Rod/službaFrancoska kopenska vojska
Aktivna leta1831–1870
ČinDivizijski general
Maršal Francije
Oboroženi konfliktiKrimska vojna
Druga italijanska osamosvojitvena vojna
Francosko-pruska vojna

Edmond Leboeuf, francoski maršal in politik, * 5. november 1809, † 7. junij 1888.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Po študiju na École polytechnique se je izkazal kot artilerijski častnik v Alžiriji; leta 1852 je bil povišan v polkovnika. Med obleganjem Sevastopola je bil poveljnik artilerije 1. korpusa; leta 1854 je bil povišan v brigadnega generala in leta 1857 še v divizijskega generala.

Med italijansko vojno leta 1859 je bil poveljnik francoske artilerije in nato postal še adjutant Napoleona III. Leta 1869 je bil imenovan za ministra za vojno Francije; v tem času je pričel z reorganizacijo vojne pisarne in civilnih oddelkov ministrstva. Za zasluge je bil leta 1870 povišan v maršala.

Udeležil se je francosko-pruske vojne, sprva kot načelnik štaba Armade Rena in nato poveljnik 3. korpusa, s katerim se je udeležil bitke za Metz, kjer je padel v prusko vojno ujetništvo.

Po sklenitvi miru se je vrnil v Francijo, kjer je pričal pred preiskovalno komisijo o padcu Metza, zakar je okrivil maršala Bazaina. Zatem se je upokojil in do konca življenja živel v Chateau du Moncel.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Politične funkcije
Predhodnik:
Charles Rigault de Genouilly
Minister za vojno Francije
21. avgust 1869–20. julij 1870
Naslednik:
Pierre Charles Dejean