Evropska centralna banka
 | |
| Direktor | Christine Lagarde |
|---|---|
| Sedež | Frankfurt, Nemčija |
Evropska centralna banka (angleško European Central Bank; kratica ECB, francosko Banque Centrale Européenne, nemško Europäische Zentralbank) je centralna banka Evropske Unije, ki skrbi za fiskalno in monetarno politiko uradne valute - evro.[1]
Banka je bila ustanovljena 1. junija 1998 in ima svoj sedež v Frankfurtu na Majni v Nemčiji.
Način delovanja[uredi | uredi kodo]
Osrednje naloge Centralne evropske banke:[uredi | uredi kodo]
- določanje menjalnih tečajev za druge valute,
- delni nadzor nad deviznimi rezervami in rezervami zlata držav,
- zastopanje evra na mednarodnih denarnih trgih.
Delovanje[uredi | uredi kodo]
Evropska centralna banka je edina institucija Evropske unije, ki je pri svojem delovanju neodvisna. Napotkov ali direktiv ji ne morejo dajati niti posamezne vlade držav članic niti katerakoli druga institucija Evropske unije.[2]
Dvakrat mesečno se direktorji centralnih bank posamezni držav sestanejo v Frakfurtu na seji sveta Evropske centralne banke. Na njej razpravljajo o problemih evrskega območja, pa tudi mednarodnih financ. Na sejah se med drugim odločajo o posameznih obrestnih merah, po katerih si lahko banke na evrskem območju sposojajo denar. Nizke obrestne mere se večinoma razumejo kot pomoč za oživitev konjunkture, kajti podjetja lahko na ta način pridobivajo ugodnejše obresti za nove naložbe. Kadar pride do pregretja konjunkture, torej takrat, ko se sposoja preveč denarja, pa Evropska centralna banka količino denarja v obtoku spet omeji in tako zavre inflacijo.
Obrestne mere tedaj zvišajo, krediti pa podražijo. Hkrati s tem se zvišajo tudi obresti od hranilnih vlog.
Predsedniki[uredi | uredi kodo]
| # | Ime | Mandatno obdobje | Izvorna država | |
|---|---|---|---|---|
| 1. |  |
1. junij 1998 | 31. oktober 2003 |  Nizozemska
|
| Nekdanji nizozemski finančni minister, predsednik Nizozemske banke ter Evropske monetarne institucije. | ||||
| 2. |  |
1. november 2003 | 31. oktober 2011 |  Francija
|
| Nekdanji član skupine G30 in guverner Francoske banke.[3] | ||||
| 3. |  |
1. november 2011 | 30. november 2019 |  Italija
|
| Nekdanji direktor ameriške investicijske banke Goldman Sachs, izvršni direktor Svetovne banke ter predsednik odbora za finančno stabilnost in guverner Banca d'Italia.[4][5] | ||||
| 4. | .jpg) |
1. december 2019 | poteka | Francija
|
| Nekdanja ministrica za ekonomijo, finance in industrijo Francoske republike ter generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada.[6] | ||||
Viri[uredi | uredi kodo]
- Opa, Evropa! Kako deluje Evropska unija, Wolfgang Böhm, Otmar Lahodynsky, 2007, ISBN 978-961-234-611-9
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Bank, European Central. »Jezikovna politika«. European Central Bank. Pridobljeno 14. oktobra 2019.
- ↑ Bank, European Central. »European Central Bank«. European Central Bank (v angleščini). Pridobljeno 14. oktobra 2019.
- ↑ »Trichet: Treba je izboljšati verbalno disciplino«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. oktobra 2019.
- ↑ »Fazia bo nadomestil Mario Draghi«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. oktobra 2019.
- ↑ »ECB na negotovost odgovoril s podaljšanjem obdobja nizkih obrestnih mer«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. oktobra 2019.
- ↑ »Christine Lagarde dobila podporo evropskih poslancev«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. oktobra 2019.
| |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
