Dvojna vijačnica RNK
 |
Dvojna vijačnica RNK (tudi dvojnovijačna RNK, dvojnoverižna RNK) je struktura RNK, ki ima podobno zgradbo vijačnice kot dvojna vijačnica DNK. Nahaja se na primer pri virusih iz družine reovirusov.[1]
Za celično DNK je značilno, da se večji del nahaja v obliki dvojne vijačnice, vse vrste RNK pa se sintetizirajo kot enoverižne molekule. Molekule RNK načeloma ne zavzemajo obsežnih ponavljajočih se sekunardnih struktur, vendar pa se posamezni deli uredijo v določene strukturne elemente. Obstoj dovolj dolgih komplementarnih odsekov RNK omogoči nastanek desne dvojne vijačnice. Pri tem lahko sodelujejo na primer lasnične zanke ali drugi strukturni elementi RNK.[2] Pri nekaterih virusih pa se nahaja celotna RNK v dvojnovijačni obliki. Taka dvojnovijačna virusna RNK lahko v evkariontskih celicah povzroči virusno interferenco, pri vretenčarjih pa interferonski odziv.[3][4][5][6]
Strukturne značilnosti[uredi | uredi kodo]
Dvojnovijačna področja v RNK so antiparalelna in jih stabilizirajo iste interakcije, kot so prisotne v dvojni vijačnici DNK: vodikove vezi med komplementarnimi bazami in van der Waalsove ter hidrofobne interakcije med naloženimi bazami. Dvojna vijačnica DNK ima obliko, podobno obliki A pri DNK; zaradi dodatnih hidroksilnih skupin je onemogočeno zvitje, ki bi bilo podobno B-DNK. V RNK se delež področij dvojnih vijačnic razlikuje. Včasih imenujemo dvojnovijačno področje v RNK »steblo«.[2]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=vijačnica[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 11. 2012.
- ↑ 2,0 2,1 Boyer R.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005, str. 258–259.
- ↑ Blevins T; Rajeswaran, R.; Shivaprasad, P. V.; Beknazariants, D.; Si-Ammour, A.; Park, H.-S.; Vazquez, F.; Robertson, D.; Meins, F.; in sod. (2006). »Four plant Dicers mediate viral small RNA biogenesis and DNA virus induced silencing«. Nucleic Acids Res. 34 (21): 6233–46. doi:10.1093/nar/gkl886. PMC 1669714. PMID 17090584.
- ↑ Jana S; Chakraborty C; Nandi S; Deb JK (2004). »RNA interference: potential therapeutic targets«. Appl. Microbiol. Biotechnol. 65 (6): 649–57. doi:10.1007/s00253-004-1732-1. PMID 15372214.
- ↑ Schultz U; Kaspers B; Staeheli P (2004). »The interferon system of non-mammalian vertebrates«. Dev. Comp. Immunol. 28 (5): 499–508. doi:10.1016/j.dci.2003.09.009. PMID 15062646.
- ↑ Whitehead, Kathryn A.; Dahlman, James E.; Langer, Robert S.; Anderson, Daniel G. (15. julij 2011). »Silencing or Stimulation? siRNA Delivery and the Immune System«. Annual Review of Chemical and Biomolecular Engineering. 2 (1): 77–96. doi:10.1146/annurev-chembioeng-061010-114133. PMID 22432611.