Drupal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Drupal
Drupal logo
Avtor Dries Buytaert
Začetna izdaja Januar 2001
Stabilna izdaja 7.12[1] / 1. februar, 2012
Razvojni status Active
Programski jezik PHP
OS Navzkrižna platforma
Velikost 2.66 MB (jedro)
Razpoložljivi jeziki mnogojezično
Tip CMS
Licenca GPLv2/GPLv3
Spletna stran drupal.org

Drupal je odprtokodni sistem za upravljanje vsebin (CMS) in ogrodje za upravljanje vsebin (CMF). Napisan v programskem jeziku PHP ter distribuiran pod GNU licenco. Kot zaledni del sistema je uporabljen na miljonih spletnih straneh širom sveta.[2] Njegov razpon uporabe je od manjših osebnih strani, blogov do strani podjetij, državnih institucij vključno s spletno stranjo Bele hiše.[3]

Standardna izdaja znana tudi pod imenom Drupal core, sestoji iz osnovnih funkcij skupnih vsem sistemom za upravljanje vsebin. V skupino osnovnih funkcij spadajo ustvarjanje uporabniških računov, vzdrževanje strani, upravljanje strani, postavitev izgleda strani po meri, RSS oddajanje ter sistemska administracija.

Drupal lahko teče na katerikoli računalniški platformi. Edini pogoj je delujoč spletni strežnik zmožen poganjati strežniški skriptni jezik PHP in nameščen sistem za upravljanje z podatkovnimi bazami (MySQL, SQLite, Microsoft SQL Server in podobno) za hranjenje vsebine in nastavitev. Drupal verzije 6 za poganjanje zahteva PHP verzije 4.4.0 ali višje, medtem ko Drupal verzija 7 zahteva PHP verzije 5.2 ali višje. Uporabnik za namestitev in upravljanje lastne spletne strani z Drupalom ne potrebuje znanja programiranja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavne verzije Datum izdaje
1.0 15 Jan 2001
2.0 15 Mar 2001
3.0 15 Sep 2001
4.0 16 Jun 2002
5.0 15 Jan 2007 [4]
6.0 13 Feb 2008 [5]
7.0 5 Jan 2011 [6]

Dries Buytaert je med leti 1998 in 1999 pričel z razvojem Drupala, predvsem zaradi potrebe po komunikaciji in deljenju informacij med študenti. Tako je nastala t.i. razpravljalnica (angl. Message board) za študente na lokalnem omrežju belgijske Univerze v Gentu.[7] Po opravljeni diplomi je preselil njegovo delo na splet. Prva spletna stran postavljena na spletni verziji Drupala je bila Drop.org.

Skoraj leto zatem, med leti 2000 in 2001 je Dries Buytaert uvidel veliko zanimanje ljudi za njegovo takrat še "razpravljalnico". Kot je raslo zanimanje, so rasle tudi zahteve za dodajanje novih funkcionalnosti. Kaj kmalu se je odločil narediti njegovo delo odprtokodno, da se je sam lahko posvetil svojim raziskavam in delu. Skupnost je začela raziskovati, razvijati in testirati nove funkcionalnosti. Tako je "razpravljalnica" postala odprtokoden program pod imenom Drupal.

Danes je Drupal.org dobro uveljavljena skupnost z več kot 750.000 člani, ki zagotavljajo podporo in dokumentacijo za implementacijo Drupala. Milijoni kopij Drupal ogrodja so bili prenešeni s spleta s strani uporabnikov. Domena drupal.org je bila prvič registrirana 26. aprila 2001 s strani enega izmed članov skupnosti nato pa dana avtorju Dries-u Buytaert-u.

Drupal je tudi dobitnik več nagrad Packt Open Source CMS Awards[8] in trikratni zaporedni zmagovalec Webware 100.[9]

Jedro[uredi | uredi kodo]

Drupal jedro je osnovni element Drupala kot takega. Kot privzeto omogoča spreminjanje, dodajanje in razširjanje vsebine spletne strani tako anonimnim uporabnikom kot registriranim uporabnikom (po presoji administratorja strani) in je dostopna obiskovalcem po številnih izbirnih kriterijih. Jedro prav tako vsebuje hierarhični taksonomski sistem, kateri omogoča, da vsebino kategoriziramo in označujemo (Angl. Tagging) z ključnimi besedami za lažji kasnejši dostop do njih.

Nekaj modulov, ki pridejo v paketu Drupal jedra: statistika obiska in vpisov na stran, napredno iskanje, blogi, komentarji, forumi, ankete, podpora za OpenID, podpora za gostovanje več strani na enem ogrodju, ipd. V jedru je vključena tudi podpora za prilagoditev osnovnega izgleda strani in barvne sheme, jezikovna podpora za 66 jezikov (med njimi tudi slovenščina).[10]

Modul[uredi | uredi kodo]

Modul je zbirka datotek, ki vsebujejo določene funkcije napisane v programskem jeziku PHP. Zaradi tega ker se programska koda dodanih modulov izvaja v sklopu celotne spletne strani, lahko moduli uporabljajo vse že obstoječe funkcije, spremenljivke in strukture v programski kodi Drupal jedra. Zaradi takšnega načina delovanja se lahko koda posameznega modula izvaja na specifičnih mestih v jedru Drupala. S tem se izboljša tudi funkcionalnost jedra samega. Poznamo dve vrsti modulov, to so "jedrni" moduli (ti so že vključeni v ogrodje Drupal in skrbijo, da stran sploh deluje) in pa "prispevani" (angl. contributed) moduli, ki so prispevani s strani Drupalove skupnosti. Slednje lahko posamično prenesemo iz spleta, jih namestimo in omogočimo v Drupalu. Vse razen nekaj za delovanje pomembnih jedrnih modulov, je mogoče tudi onemogočiti glede na potrebe spletne strani.

Skupnost[uredi | uredi kodo]

Drupal ima zavidljivo veliko skupnost uporabnikov in razvijalcev. Stran Drupal.org ima že več kot 1,000,000 uporabnikov strani in več kot 13.500 uporabnikov z razvijalskimi računi. Za dokumentacijo trenutno skrbi 373 članov skupnosti. Člani skupnosti so prispevali že več kot 3 milijone komentarjev na spremljana vprašanja.[11]

Tudi v Sloveniji ima Drupal zvesto, sicer ne veliko številčno skupnost. Prvi zbor slovenske skupnosti je bil 14. septembra 2010.[12]

DrupalCon dogodki[uredi | uredi kodo]

DrupalCon je velik dogodek in predvsem zbirno mesto za tisoče uporabnikov, razvijalcev, oblikovalcev in poslovnih ljudi iz celega sveta, kjer lahko sodelujejo v razpravah, pogovorih in socialnih dogodkih na temo Drupala. Vsako leto se organizirata dva takšna dogodka in sicer prvi v začetku leta na področju Severne Amerike in drugi kasneje v poletnih ali jesenskih mesecih v Evropi.[13]

DrupalCon dogodki in udeleženost
Mesto Leto Mesec Udeležencev
München 2012 August
Denver 2012 Marec
London 2011 August 1751
Chicago 2011 Marec 3000
København 2010 August 1200
San Francisco 2010 April 3000
Pariz 2009 September 850
Washington 2009 Marec 1400
Szeged 2008 August 500
Boston 2008 Marec 850
Barcelona 2007 September 450
Sunnyvale 2007 Marec več kot 300
Bruselj 2006 September 150
Vancouver 2006 Februar okrog 150
Amsterdam 2005 Oktober okrog 100
Portland 2005 August več kot 100
Antwerp 2005 Februar manj kot 50

Varnost[uredi | uredi kodo]

Drupalova politika je, da je vsaka varnostna luknja javno objavijo, vendar šele takrat ko je že izdan popravek za dotično napako. Administratorji Drupal strani so samodejno obveščeni o novih izdajah popravkov preko namenskega modula Update Status v verzijah 6.x oziroma preko upravljalca posodobitev (Update Manager) v verzijah 7.x.

Zraven že vgrajenega modula je na voljo še veliko število modulov, ki dodatno pomagajo varovati stran pred nezaželenimi vdori in zlorabami strani. Med omembe vrednimi varnostnimi moduli, je skoraj nujen modul za vsako stran postavljeno na ogrodju Drupal imenovan Security Review.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]