Druga ženska sklanjatev
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| 2. ženska sklanjatev | |||
| Sklon\število | Ednina | Dvojina | Množina |
|---|---|---|---|
| Imenovalnik (kdo, kaj) | luč | luči | luči |
| Rodilnik (koga, česa) | luči | luči | luči |
| Dajalnik (komu, čemu) | luči | lučema | lučem |
| Tožilnik (koga, kaj) | luč | luči | luči |
| Mestnik (o kom, o čem) | o luči | o lučeh | o lučeh |
| Orodnik (s kom, s čim) | z lučjo | z lučema | z lučmi |
Po drugi ženski sklanjatvi sklanjamo samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -i (npr. perut, luč).
[uredi] Posebnosti
- Vrivanje -i- pred končnice -jo, -ma in -mi (npr. mislijo, mislima, mislimi).
- Med nezvočnik in zvočnik se v imenovalniku in tožilniku ednine vriva polglasnik (npr. misel misli), ki ga v drugih sklonih izpuščamo.
[uredi] Naglaševanje
Pri tej sklanjatvi imamo vse štiri tipe naglaševanja:
- nepremični naglas (perút - perúti);
- nekaj samostalnikov ima premični naglas (zíbel - zibéli);
- končniško naglaševanje pri samostalniku debèr (debèr - debrí);
- mešani naglas, ki je zelo pogost (stvár - stvarí).
