Dornava
Dornava | |
|---|---|
 | |
  Dornava Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°25′47.8″N 15°56′55.59″E / 46.429944°N 15.9487750°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Dornava |
| Površina | |
| • Skupno | 5,7 km2 |
| Nadm. višina | 218,6 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 1.263 |
| • Gostota | 220 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 2252 Dornava |
| Zemljevidi | |
Dornava je naselje v istoimenski občini. Leži na Ptujskem polju ob desnem bregu reke Pesnice ob lokalni cesti Moškanjci - Spuhlja. Starejši del naselja je gručaste oblike in agrarnega videza, novejši del zgrajen ob vpadnih cestah pa je urbaniziran.
[uredi | uredi kodo]
V Donavi je bil sedež manjše gospoščine že v srednjem veku. V stari zapisih se dvorec Dornava , ki stoji na severozahodu naselja, prvič omenja 1435. Po požaru leta 1695 so 1700 postavili novo poslopje. Dvorec je največji ravninski baročni dvorec v Slovenji, ki leži v parkovnem kompleksu, dolgem 1,7 km. Grajski park, ki je bil največji baročni park v Sloveniji je segal vse do reke Pesnice. Celota kompleksa je organizirna v osi s sosledjem vhodna aleja, prednje dvorišče, dvorec z glavnim poslopjem in dvema dvoriščnima traktoma, notranje dvorišče, in v nadaljevanju park.
Park je od 1973 zavarovan kot spomenik oblikovne narave.[2] V dvorcu je zdravstveni zavod.
Spomenik narave - gozd s kolonijo sivih čapelj[uredi | uredi kodo]
V dobovem gozdu vzhodno od ceste Dornava - Polenšak je gnezdilna kolonija sivih čapelj. Gnezdišče sivih čapelj pri Dornavi je eno redkih v Sloveniji in je zavaravano kot naravni spomenik. Gnezda so na visokih dobih, brestih in belih gabrih.[3] Območje je tudi habitat bele štorklje in vodomca.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Dornava-park ob dvorcu), Ljubljana, 1988
- ↑ Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Dornava-gnezdišče sivih čapelj), Ljubljana, 1988
Viri[uredi | uredi kodo]
- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
- Občinski odlok (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj 14/79)
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
