Dornava
| Dornava | |
|---|---|
|
|
|
| Koordinati: 46°25′47.8″N 15°56′55.59″E / 46.429944°N 15.948775°EKoordinati: 46°25′47.8″N 15°56′55.59″E / 46.429944°N 15.948775°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Podravska regija |
| Pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Dornava |
| Nadmorska višina | 218,6 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 885 |
| Časovni pas | CET (UTC+1) |
| • Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
| Poštna številka | 2252 Dornava |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
Dornava je naselje v istoimenski Občini. Leži na Ptujskem polju ob desnem bregu reke Pesnice ob lokalni cesti Moškanjci - Spuhlja. Starejši del naselja je gručaste oblike in agrarnega videza, novejši del zgrajen ob vpadnih cestah pa je urbaniziran.
Vsebina |
[uredi]
V Dornavi je bil sedež manjše gospoščine že v srednjem veku. V stari zapisih se dvorec Dornava , ki stoji na severozahodu naselja, prvič omenja 1435. Po požaru 1695 so 1700 postavili novo poslopje. Dvorec je največji ravninski baročni dvorec v Slovenji, ki leži v parkovnem kompleksu dolgem 1,7 km. Grajski park, ki je bil največji baročni park v Sloveniji je segal vse do reke Pesnice. Celota kompleksa je organizirna v osi s sosledjem vhodna aleja, prednje dvorišče, dvorec z glavnim poslopjem in dvema dvoriščnima traktoma, notranje dvorišče, in v nadaljevanju park.
Park je od 1973 zavarovan kot spomenik oblikovne narave[1]. V dvorcu je zdravstveni zavod.
Spomenik narave - gozd s kolonijo sivih čapelj [uredi]
V dobovem gozdu vzhodno od ceste Dornava - Polenšak se nahaja gnezdilna kolonija sivih čapelj. Gnezdišče sivih čapelj pri Dornavi je eno redkih v Sloveniji in je zavaravano kot naravni spomenik. Gnezda so na visokih dobih, brestih in belih gabrih[2]. Območje je tudi habitat bele štorklje in vodomca.
Reference [uredi]
Viri [uredi]
- Občinski odlok (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj 14/79)