Domagoj (hrvaški knez)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Domagoj
Knez Hrvaške
Domagoj.jpg
Sodobna upodobitev Domagoja in njegovih strelcev
Vladanje 864- 876
Smrt 876
Predhodnik Trpimir
Naslednik Zdeslav
Vladarska hiša Domagojevići

Domagoj, knez med Slovani v notranji Dalmaciji (kasnejši Hrvaški)in obenem frankovski vazal, * ?, † 876.

Domagoj je na prestolu nasledil kneza Trpimirja I. Bil utemeljitelj dinastije Domagojevićev in je bil poznan kot bojevit vladar, sprva kot gusarski voditelj in nato kot zaveznik Frankov v bojih pri Bariju.


Domagojeva vladavina[uredi | uredi kodo]

O tem, kako se je Domagoj dokopal do oblasti, ni jasne slike. O njegovih začetkih z zanesljivostjo vemo le to, da ni bil iz rodu Trpimirovićev.[1] Verjetno je njegov politični vzpon posledica verskih sporov iz okrog leta 864, v katerih so se Trpimirjevi sinovi pridružili dalmatinskim bizantinskim škofom, velik del ljudstva pa je še naprej podpiral oblast papeža.[1]

Domagoj se je sprva celo uprl Frankom, saj je napadal benečanske ladje in je v svojih pohodih ogrozil tudi istrska mesta, zato ga vir omenja kot najslabšega slovanskega kneza.[2][3][4] V samih Benetkah so 13. septembra 864 sužnji, ki so verjetno prihajali iz vrst dalmatinskih Slovanov, igrali eno ključnih vlog v umoru doža Pietra Tribuna.[5] Nejevoljni Benečani so pod vodstvom doža Orsa Partizipazia[4][6] tudi sami napadli Domagoja in ga prisilili, da je moral leta 865 ali 866 skleniti mirovno pogodbo, v kateri je Benečanom dovolil nemoteno plovbo, obenem pa jim je moral predati talce.[1][2][7] V času njegove vladavine je prišlo do pomembnih sprememb v bizantinski politiki: tamkaj je zavladal Vasilij I., ki je osnoval temo Dalmacijo.[1] V to temo so bili vključeni vsi prebivalci obmorskih področij z izjemo Neretljanov in Domagojevih Slovanov, ki so še naprej priznavali frankovsko nadoblast.[1] Še leta 871 se je Domagoj kot frankovski vazal udeležil obleganja italijanskega obmorskega mesta Bari, ki je bil tedaj v rokah Arabcev.[1][8] Iz Bizanca so se v času obleganja Barija iz osmega koncila vračali neki škofje, ki naj bi jih napadli Neretljani in jim zaplenili tudi koncilske akte.[1] Verjetno gre za izmišljene obtožbe, ki si jih je omislil Bizanc, da bi lažje povečal svoj vpliv med dalmatinskimi Slovani.[4] Vsekakor je to povzročilo velike napetosti v odnosih med Hrvati, Neretljani in Bizancem,[1] Prav Bizantinci so verjetno tisti, ki so sprožili tudi vstajo proti Domagoju.[4] Kakorkoli že, se je papež Janez VIII. zaradi napada na vračajoče se škofe obrnil na slavnega kneza Domagoja in ga prosil, da svojim piratom prepreči napade.[2] Na tej osnovi so možna sklepanja, da je bil Domagoj mogoče neretljanski knez, ki se je dokopal do oblasti v Trpimirjevi kneževini, in da je bilo do kneza Zdeslava ozemlje Neretljanov del kneževine, ki kasneje postane znana kot Hrvaška: v nekem veliko kasnejšem viru iz 15/16. stoletja je Domagoj izrecno omenjen kot princ Neretljanov (Domoghoi, prinze de Narentani), pojavljajo pa se trditve, da je končnica -goj značilna za imena neretljanskih vladarjev Domagoja in Berigoja.[9]

Kmalu zatem je prišlo do bojev za italsko dediščino, v katere so bili vpleteni tudi Bizantinci in nemški Franki.[1] Obstaja možnost, da je Domagoj popustil pred beneško-nemškim pritiskom in mora celo padel v uporu.[1] Po njegovi smrti so proti Domagojevim sinovom, o katerih sicer ne vemo ničesar, nastopili Bizantinci s svojim kandidatom za prestol- Zdeslavom Trpimirovićem.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 Voje Ignacij (1994). Str. 51.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Goldstein Ivo (2008). Str.35.
  3. ^ Klaić Vjekoslav (1899). Str. 54-55.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Klaić Nada (1990). Str. 62-63.
  5. ^ Norwich John Julius (1983). str. 34.
  6. ^ Šišić Ferdo (1990). Str. 335.
  7. ^ Šišić Ferdo (1990). Str. 345.
  8. ^ Šišić Ferdo (1990). Str. 380.
  9. ^ Mužić Ivan (2006). Str. 127-128.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Goldstein Ivo (2008). Hrvaška zgodovina. Ljubljana, Društvo Slovenska matica.
  • Klaić Nada (1990). Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus.
  • Klaić Vjekoslav (1899). Povijest Hrvata: od najstarijih vremena do svršetka XIX. Stolječa. Svezak prvi. Zagreb, Knjižara Lav. Hartmana.
  • Mužić Ivan (2006). Hrvatska povijest devetog stolječa. Split : Naklada Bošković.
  • Norwich John Julius (1983). A History of Venice. England, Penguin Books
  • Šišić Ferdo (1990). Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara. Zagreb, Nakladni zavod matice hrvatske.
  • Voje Ignacij (1994).Nemirni Balkan. Ljubljana, DZS.
Domagoj (hrvaški knez)
Umrl: 876
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Trpimir
Hrvaški knez
864–876
Naslednik:
Zdeslav