Dolenja vas, Divača

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dolenja vas, Divača
Dolenja vas, Divača is located in Slovenija
Dolenja vas, Divača
Dolenja vas, Divača
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°43′55.19″N 14°0′37.31″E / 45.7319972°N 14.0103639°E / 45.7319972; 14.0103639Koordinati: 45°43′55.19″N 14°0′37.31″E / 45.7319972°N 14.0103639°E / 45.7319972; 14.0103639
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Divača
Nadmorska višina 536,9 m
Prebivalstvo
 • Skupno 159
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6224 Senožeče
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Dolenja vas pri Senožečah - Vas
Lokacija Občina Divača
RKD št. 23229 (opis enote)[1]

Dolenja vas je naselje v Občini Divača.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje leži na najširšem delu Senožeškega podolja okoli 3 km severozahodno od Senožeč. V vasi je močan studenec, h kateremu so prihajali v sušnih časih, ko še ni bilo vodovoda, po vodo iz oddaljenih vasi. Kot marsikje na Krasu so tudi tu nekdaj pozimi v velikem kalu in globoki ledenici sekali led in ga vozili v Trst; pozimi, ko privrši z Nanosa čez Kras burja, so namreč tod pogosto nizke temperature.[2]

Na Griškem polju, nedaleč od vasi, nastaja prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji, Vetrna elektrarna Dolenja vas

Umetniški spomeniki[uredi | uredi kodo]

Pomembnejši objekt v vasi je s kamnitimi ploščami krita podružnična cerkev Žalostne Matere božje, ob kateri je dobro ohranjen tabor s samostojno stoječim taborskim stolpom s strelnimi linami v štirih nadstropjih. V stolpu je imela vsaka domačija določen prostor za shranjevanje živil. V cerkvi so odkrili slikovite freske naslikane v več obdobjih. V prezbiteriju, ki je bil leta 1460 zvezdasto obokan in poslikan so Kristus v mandorli, cerkveni očetje, in simboli evangelistov. Na stenah prezbiterija in na slavoloku so poznogotske freske iz okoli okoli leta 1510, ki kažejo na italijanske renesančne vplive (apostoli, Kristusovo rojstvo, Marijina smrt, Oznanenje, Kajn in Abel).[3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23229". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. ^ Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]