Dioceza Panonija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dioecesis Pannoniarum
Dioceza Panonija
Dioceza Rimskega cesarstva
314–440. leta
Lega {{{common_name2}}}
Dioceze Rimskega cesarstva leta 300
Glavno mesto Sirmium
Zgodovinsko obdobje pozna antika
 -  ustanovitev 314
 -  ozemlje diocese zasedejo Huni 440. leta
Danes del Zastava Avstrije Avstrija
Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina
Zastava Hrvaške Hrvaška
Zastava Madžarske Madžarska
Zastava Slovaške Slovaška
Zastava Slovenije Slovenija
Zastava Srbije Srbija

Dioceza Panonija (latinsko Dioecesis Pannoniarvm, Dioceza Panoncev), po letu 379 znana kot Dioceza Ilirik, je bila dioceza poznega Rimskega cesarstva. Sedež guvernerja (vicarius) je bil v Sirmiju.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dioceza je bila prvotno del pretorske prefekture Italije in kasneje del pretorske prefekture Ilirik. Po delitvi Ilirika leta 379 je bila kot dioceza Ilirik ponovno priključena k prefekturi Italiji.

Bila je ena od dveh diocez v vzhodnih četrtinah tetrarhije, ki ni spadala v grški kulturni krog cesarstva (druga je bila Dakija), zato je bila po Teodozijevi smrti leta 395 prestavljena iz Vzhodnega v Zahodno cesarstvo. Teodozijeva hčerka Gala Placidija, ki je bila regentka za cesarja Valentinijana III., je leta 425 diocezo Ilirik vrnila vzhodnemu cesarju Teodoziju II.. Njena končna usoda ni povsem jasna. Panonijo so v 440. letih osvojili Huni, Dalmacija pa je ostala v Zahodnem cesarstvu približno do leta 480. Na začetku 6. stoletja je Panonijo osvojil ostrogotski kralj Italije Teodorik Veliki in morda ponovno ustanovil diocezo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Panonija (dioceza Illyricum occidentalis) je vključevala rimske province Prva Panonija (Pannonia Prima), Panonija Valerija (Pannonia Valeria ali Valeria), Savska Panonija (Pannonia Savia ali Savia), Druga Panonija (Pannonia Secunda), Sredozemski Norik (Noricum Mediterraneum), Celinski Norik (Noricum Ripensis) in Dalmacija (Dalmatia), Sremski eksarhat, metropolije Lauriacum (Enns), Vindomana (Dunaj), Sirmium (Sremska Mitrovica), Salona (Solin), Salisburgium (Salzburg) in "locus incertus" ("neznano mesto", Miholjanec).

Seznam poznanih vikarjev[uredi | uredi kodo]

  • Valerij Licinij (308-314)

Kasnejša raba imena[uredi | uredi kodo]

V 9. stoletju se je Dioceza Panonija imenovalo cerkveno ozemlje nadškofa svetega Metoda.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ The Times History of Europe, Times Books, London, 2001.