Dinitrotoluen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dinitrotoluen
2,4-Dinitrotoluol.svg
Dinitrotoluene-3D-balls.png
IUPAC-ime 1-methyl-2,4-dinitro benzene
Identifikatorji
Številka CAS 121-14-2
PubChem 8461
UN število raztopljen: 1600
tekoč ali trden: 2038
SMILES
InChI
ChemSpider 8150
Lastnosti
Molekulska formula C7H6N2O4
Molska masa 182,13 g mol−1
Videz Bledo rumen ali oranžen kristal
Gostota 1.52 g/cm3[1]
Tališče

70 °C[1]

Vrelišče

Dekompresija pri 250–300 °C[1]

Podatki o eksplozivu
Občutljivost na tresljaje Neobčutljiv
Očutljivost na trenje Zelo nizka
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

2,4-Dinitrotoluen (DNT) ali Dinitro je organska spojina s formulo C6H3(CH3)(NO2)2. To je bledo rumena kristalična trdna snov in je znana kot predhodnica trinitrotoluen (TNT), vendar se uporablja predvsem v industriji polimerov.

Dinitrotoluenovi izomerji[uredi | uredi kodo]

Za dinitrotoluen je mogočih šest izomerov. Najpogosteje uporabljen izomer pa je 2,4-dinitrotoluen.

Nitracija toluena daje zaporedno mononitrotoluen, DNT, in končno TNT. 2,4-DNT je glavni izdelek dinitracije, drugi glavni izdelek, okvirno 30% pa je 2,6-DNT. Nitracija 4-nitrotoluena daje 2,4-DNT.[2]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Večina DNTja se uporablja pri proizvodnji toluen diizocianata, ki se uporablja za izdelavo mehke poliuretanske pene. DNT je hidrogeniran za proizvodnjo toluenediamina, ki se fosgenira toluen diizocianat. Uporab;ja se tudi v industriji eksplozivov. Samega se ne uporablja za eksploziv, vendar se del proizvoda pretvori v TNT.

Dinitrotoluen se pogosto uporablja kot mehčalec, odvračilni premaz, in modifikator gorljivosti goriv (npr. brezdimni smodnik). Ker je rakotvoren in strupen, se ga v moderni prozivodnji največkrat ne uporablja.

Toksičnost[uredi | uredi kodo]

Dinitrotolueni so zelo strupeni z mejno vrednostjo 1.5 mg/m3. Pretvarja hemoglobin v methemoglobin.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Predloga:GESTIS
  2. ^ Gerald Booth (2007). "Nitro Compounds, Aromatic". In: Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. John Wiley & Sons: New York. DOI: 10.1002/14356007.a17_411