Dimnice (jama)
| Dimnice | |
|---|---|
.JPG) | |
  Dimnice | |
| Lokacija | med Slivjem in Markovščino, občina Hrpelje-Kozina,  Slovenija |
| Globina | 130 m |
| Dolžina | 6 km |
| Geologija | 2 brezni, 2 nadstropji, več dvoran |
Jama Dimnice je med vasema Slivje in Markovščina v občini Hrpelje-Kozina. Ti dve vasi sta ob glavni cesti Reka-Trst. Jama se pojavi, kot dve veliki brezni globoki 40 m. Ta je nastala na stičišču flišnatega in apnenčastega sveta. Jama je zaščitena kot naravni spomenik.
Ime[uredi | uredi kodo]
Jama je dobila ime po dimu, ki se vali iz nje. Ta nastane zato, ker se mrzel zrak spusti v večje brezno in skozi manjše potiska topel zrak, ko pride do stika toplejšega in hladnejšega zraka nastopi kondenzacija. Ta se vidi v dimu. Tako so jo vaščani poimenovali »hudičja prekajevalnica« ali »Dimnice« (temu pojavu smo lahko priča le pozimi).
Nekaj o jami[uredi | uredi kodo]
Jama je dolga približno 6 km in globoka več kot 130 m. Dimnice so pretočna jama, ki ima rove razporejene v dveh nadstropjih. V prvem nadstropju so rovi suhi in imajo veliko kapnikov. V spodnjem pa teče potok, ki ponikne v vasi Velike Loče. Ta potok je tudi eden izmed pritokov reki Rižani.
V Dimnice vodi pot, ki se zaključi v »Plesni dvorani«, ki je namenjena prireditvam v jami. Ta dvorana se nahaja okoli 40 m pod površjem. Plesni dvorani sledi »Bela dvorana« s številnimi anemoliti in visokimi kapniškimi stebri. Tej dvorani sledita dve manjši in sicer »Vilinska dvorana« in »Marmitna dvorana«. Tema sledi ponovno ena izmed večjih in pomembnejših dvoran, »Podorna dvorana« v kateri je ena izmed največjih zaves. V tej dvorani je tudi veliko sigastih ponvic. V zadnji dvorani so sigove ponvice v obliki kitajskega zidu po katerem je tudi dvorana dobila ime, »Kitajska dvorana«. V Končni dvorani so koreni stalagmitov, zaključi pa se s sigovo kopo. ki zapira rov.
Dimnice zaradi zanimivosti pogosto obiskujejo učenci in dijaki. Jože Žumer je v jami razvijal tudi krasoslovno didaktiko.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, (Primorske novice, Uradne objave, št. 13/92),