Digitoksin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Digitoksín je srčni glikozid s podobno strukturo kot digoksin, s podobnimi, a dolgotrajnejšimi učinki. Za razliko od digoksina (ki se izloča iz telesa skozi ledvice) se izloča preko jeter, tako se lahko uporablja pri bolnikih s slabo delujočimi ledvicami. Zdaj se redko uporablja v medicini. Medtem ko so po več nadzorovanih raziskavah digoksina rezultati pokazali učinkovitost pri bolnikih s srčnim popuščanjem, dokazi za digitoksin niso tako močni, čeprav se domneva, da je podobno učinkovit.[1] Pridobiva se iz rdečega in dlakavega naprstca.[2]

Strupenost[uredi | uredi kodo]

Digitoksin kaže podobne toksične učinke kot običajni digoksin in sicer: anoreksijo, slabost, bruhanje, drisko, zmedenost, motnje vida in srčne aritmije. Fragmenti protiteles antidigoksina so specifični za zdravljenje za zastrupitve z digoksinom, učinkoviti pa so tudi v resnih zastupitvah z digitoksinom.[3] Uporaba frakcije Fab ovčjih protiteles je indicirana pri hudih zastrupitvah z digoksinom in digitoksinom, ki jih spremljajo nevarne, življenje ogrožajoče motnje srčnega ritma (kot so prekatno migetanje (ventrikularna fibrilacija), prekatna tahikardija ali kompletni preddvornoprekatni blok), ki so odporne na zdravljenje z običajnimi antiaritmiki ali elektrostimulacijo.[4]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Belz, G. G.; Breithaupt-Grögler, K.; Osowski, U. (2001). "Treatment of congestive heart failure—current status of use of digitoxin". European Journal of Clinical Investigation 31 (Suppl 2): 10–17. doi:10.1046/j.1365-2362.2001.0310s2010.x. PMID 11525233. 
  2. ^ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511966/digitoksin, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 8. 1. 2014.
  3. ^ Kurowski, V.; Iven, H.; Djonlagic, H. (1992). "Treatment of a patient with severe digitoxin intoxication by Fab fragments of anti-digitalis antibodies". Intensive Care Medicine 18 (7): 439–442. doi:10.1007/BF01694351. PMID 1469187. 
  4. ^ Možina M., Grenc D. Antidoti. MED RAZGL 2009; 48: 29–38.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]