Digitalno procesiranje signalov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Digitalno procesiranje signalov je področje elektrotehnike, ki se ukvarja s pretvorbo analognih (zveznih) signalov v digitalne (diskretne), z obdelavo in analizo v digitalnem svetu in rekonstrukcijo digitalnih signalov v zvezne.

Vzorčenje analognih signalov[uredi | uredi kodo]

Prikaz prekrivanja (aliasinga). Frekvenca vzorčenja (modre točke) je nižja od frekvence signala (rdeča črta); če povežemo modre točke, dobimo valovanje s frekvenco, ki v izvirnem signalu ni prisotna (artefakt).

Vzorčenje je pretvorba analognih signalov v diskretne s pomočjo analogno/digitalnih pretvornikov. Izberemo si vzorčevalno periodo (T), ki določi časovni razmik med posameznimi vzorci.

Nyquistov zakon pravi, da v primeru, da je vzorčevalna frekvenca (1/T) manjši od dvakratnika maksimalne frekvence, ki je prisotna v vzorčenem signalu pride do prekrivanja (aliasing-a). Potreben pogoj, da lahko iz diskretnega signala rekonstruiramo originalni signal je, da prekrivanja ni. V praksi naj bi bila frekvenca vzorčevanja vsaj desetkrat tolikšna kot je pričakovana najvišja frekvenca signala.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]