Deve

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Deve (sanskrtski izraz, ki pomeni sijoč, nebeški) so v budizmu nebesna bitja ali božanstva v mahajani in vadžrajani, ki sicer živijo v eni od dobrih gati, vendar še naprej ostajajo v samsari. Zato človeku, v nasprotju z bodhisatvami, ne morejo pomagati k odrešitvi. Izpolnjujejo lahko le tostranske potrebe in hotenja, npr. varujejo pred nevarnostmi, zagotavljajo zdravje, bogastvo in obilno letino. So prijazni, npr. devaradže, in jezni npr. krodhadevate; k slednjim spada sedem dhramapal. Obstaja sedem božjih razredov, ki prebivajo v sedmih istoimenskih nebesnih območjih:

Te skupine bogov imajo imajo različno dolgo življenjsko dobo, ki se z vsakim višjim nebesnim območjem podvoji in ustreza življenjskim dobam prebivalcev sedmih Narak. Skoraj vse deve so upodobljena s krono iz petih listov ali petih lobanj, ki je izraz njihove nadnaravne bivanjske oblike.[1]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Leksikon mitologije, DZS, Ljubljana, 1997