Davorin Rovšek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Davorin Rovšek
Portret
Rojstvo17. november 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})
Gabrje pod Limbarsko Goro
Smrt29. januar 1949({{padleft:1949|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (81 let)
Ljubljana
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicfotograf, podjetnik
Poznan poprvi slovenski kinematografski podjetnik in začetnik stalnega kina na Slovenskem

Davorin Rovšek , slovenski fotograf in podjetnik, * 17. november 1867, Gabrje, Avstro-Ogrska, † 29. januar 1949, Ljubljana, Socialistična federativna republika Jugoslavija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Davorin Rovšek se je rodil 17. novembra 1867 v Gabrjah pri Moravčah. Na Dunaju se je šolal za fotografa na Učnem in raziskovalnem zavodu za fotografijo in opravljal prakso v ateljeju Pokorny. Po vrnitvi je imel 1894 prvo razstavo svojih fotografskih izdelkov na porcelanu in papirju, ter drugih slik v raznih barvah na pigmentu. Naprej je delal v Moravčah, od 1896 je imel atelje Ljubljani. Mnogo njegovih pokrajinskih fotografij je postalo motiv na prvih slovenskih razglednicah. Bil je tudi odličen portretist in fotografiral mnoge znane Slovence tistega časa (Jakob Missia, Anton Aškerc itd.).

Rovškova razglednica Velikih Blok iz leta 1901

Razvoj fotografije in pojav kinematografije ob koncu 19. stoletja je spodbudil Rovšaka, da se je odpravil v Pariz, kjer proučil poslovanje prvih kinematografov in nato začel v Ljubljani 1906 ob 10-letnici kinematografije predvajati filme v Elektro-kinoskopu naprej v dvorani hotela Union, nato pa v hotelu Ilirija. Tako je postal prvi slovenski kinematografski podjetnik in začetnik stalnega kina na Slovenskem. Posel mu je po nekaj predstavah, zaradi zastarelih filmov in predragih vstopnic, propadel.

Ponovno je predvajal filme 1907 s sodelovanjem francoskim podjetjem Pathé frères v Ljubljani na Turjaškem trgu v kinu Cinématographe-théâtre-français. Tudi tega je moral zapreti, tokrat zaradi konkurence, saj sta takrat v Ljubljani svoja vrata odprla dva nova stalna kinematografa.

Leta 1908 je skupaj z bratom ustanovil prvi slovenski potovalni kinematograf in z njim obiskoval z njim mesta in trge na Kranjskem. Svoje prvotne zamisli, da bi tudi sam začel snemati filme, ni mogel nikoli uresničiti. Umrl je v Ljubljani 29. januarja 1949.

Viri[uredi | uredi kodo]