Daljinsko ogrevanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Daljínsko ogrévanje je način ogrevanja stavb, pri katerem toploto prenašamo od večjega vira toplote k porabnikom po cevnem omrežju. Snov s katero prenašamo toploto je najpogosteje voda ali vodna para. Vir toplote je centralna kotlovnica ali toplarna. Toplarna je postroj v katerih se sočasno proizvaja električna energija in toplota. Z daljinskim ogrevanjem nadomestimo manjše ogrevalne naprave po stavbah.

Daljinsko ogrevanje je v prednosti pred individualnim ogrevanjem, če uporabljamo goriva, ki v manjših kuriščih slabo zgorevajo, zlasti premog, manjvredna biomasa ali komunalni odpadki. Daljinsko ogrevanje omogoča obratovanje večjega toplotnega vira s soproizvodnjo ali izrabo odpadne toplote iz termoelektrarn ali industrijskih obratov. Slaba stran daljinskega ogrevanja je visok začetni strošek za izgradnjo cevnega omrežja ter izgube v omrežju.

Parni sistemi daljinskega ogrevanja se večinoma opuščajo zaradi obratovalnih problemov. Novejši sistemi temeljijo na obtoku vroče (nad 100ºC) ali tople vode. Gospodarnost vira toplote in zmanjšanje izgub narekujejo čim nižjo temperaturo vode v obtoku, vendar morajo biti nižji temperaturi prilagojene tudi naprave za ogrevanje v stavbah. Nizko temperaturno ogrevanje mora biti načrtovano pred izgradnjo. Ponekod, zlasti v Skandinaviji so postopoma preurejali sisteme na nižjo temperaturo.

Daljinsko ogrevanje v svetu[uredi | uredi kodo]

Daljinsko ogrevanje v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji je pokritost s sistemi daljinskega ogrevanja 22 % oziroma od 210 občin jih ima le 47 daljinske sisteme ogrevanja. Največja pokritost s sistemom daljinskega ogrevanja in najnižja cena je v Šaleški dolini, kjer so priklopljeni vsi mestni objekti zatorej v mestu ni lokalnih oz. individualnih kurišč. Cene MWh daljinske toplote so se v Sloveniji leta 2010 gibale med 25 in 93 EUR. Večja sistema daljinskega ogrevanja v Sloveniji sta v Velenju - Šaleški dolini in Ljubljani. Skupna Slovenska inštalirana proizvodna in distribucijska toplotna moč vseh ogrevalnih sistemov znaša 1,7 GW.

Zgodovina daljinskega ogrevanja v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Prvo daljinsko ogrevanje v Sloveniji in takratni domovini Jugoslaviji so pričeli izvajati 29. novembra leta 1959 iz novozgrajenega omrežja napajanega iz Termoelektrarne Velenje za potrebe novega mestnega središča Velenje.

Povezave[uredi | uredi kodo]