Condé-en-Brie

Condé-en-Brie
Občina
Lega
49°0′15″N 3°33′41″E
Država	Francija
Regija	Hauts-de-France
Departma	Aisne
Okrožje	Château-Thierry
Kanton	Condé-en-Brie
Interkomunaliteta	Skupnost občin Kanton Condé-en-Brie
Upravljanje
• Župan (2001-2014)	Jacques Larangot
Površina 1	4,56 km2
Prebivalstvo  (1 januar 2021)	675
• Gostota	150 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	02209 /02330
Nadmorska višina	75–221 m (povp. 83 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Condé-en-Brie je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Aisne regije Pikardije. Leta 1999 je naselje imelo 626 prebivalcev.

Geografija

Kraj se nahaja v pokrajini Brie na stičišču treh dolin: Dhuys, Surmelin in Verdonnelle, 90 km južno od središča departmaja Laona.

Administracija

Condé-en-Brie je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Artonges, Barzy-sur-Marne, Baulne-en-Brie, Celles-lès-Condé, La Celle-sous-Montmirail, La Chapelle-Monthodon, Chartèves, Connigis, Courboin, Courtemont-Varennes, Crézancy, Fontenelle-en-Brie, Jaulgonne, Marchais-en-Brie, Mézy-Moulins, Monthurel, Montigny-lès-Condé, Montlevon, Pargny-la-Dhuys, Passy-sur-Marne, Reuilly-Sauvigny, Rozoy-Bellevalle, Saint-Agnan, Saint-Eugène, Trélou-sur-Marne in Viffort s 7.919 prebivalci.

Kanton je sestavni del okrožja Château-Thierry.

Zgodovina

Na ozemlju občine se je nahajala nekdanja galo-romanska utrdba.

Kraj je bil v srednjem veku pod številnimi gospostvi, Montmirail v 13. stoletju, Coucy v 14. stoletju, sledili sta gospostvi Marle in Luksemburg v 15. in prvi polovici 16. stoletja. Leta 1556 jih je nasledil Louis I. Condéjski, prvi princ, od katerega je zrasla številna stranska veja francoske vladarske rodbine Burbonov.

Zanimivosti

Dvorec Château de Condé

• cerkev Saint-Rémi iz 13. stoletja, zgodovinski spomenik od leta 1920,
• dvorec Château de Condé s parkom, prebivališče Condéjskih princev, francoski zgodovinski spomenik od leta 1979; nahaja se na ozemlju nekdanje galo-romanske vile.