Clamecy, Nièvre

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Clamecy, Nièvre
Lega
Zemljevid
Clamecy, Nièvre se nahaja v Francija
Clamecy, Nièvre
Clamecy, Nièvre se nahaja v Burgundija - Franche-Comté
Clamecy, Nièvre
47°27′36″N 3°31′10″E / 47.46000°N 3.51944°E / 47.46000; 3.51944Koordinati: 47°27′36″N 3°31′10″E / 47.46000°N 3.51944°E / 47.46000; 3.51944
DržavaFrancija
RegijaBurgundija-Franche-Comté
DepartmaNièvre
OkrožjeClamecy
KantonClamecy
InterkomunalitetaSkupnost občin
Vaux d'Yonne
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) Bernard Bardin
Površina
1
30,26 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
3.593
 • Gostota120 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
58079 /58500
Nadmorska višina142–281 m
(povp. 160 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Clamecy je naselje in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, podprefektura departmaja Nièvre. Leta 1999 je naselje imelo 4.806 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj se nahaja v osrednji Franciji ob sotočju rek Yonne in Beuvron. Skozenj poteka vodni kanal Nivernais.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Clamecy je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Armes, Billy-sur-Oisy, Breugnon, Brèves, Chevroches, Dornecy, Oisy, Ouagne, Pousseaux, Rix, Surgy, Trucy-l'Orgueilleux in Villiers-sur-Yonne z 8.547 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Brinon-sur-Beuvron, Clamecy, Corbigny, Lormes, Tannay in Varzy s 26.739 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V zgodnjem srednjem veku je Clamecy pripadal opatiji Saint-Julian iz Auxerra. V 11. stoletju je prešel na grofe Neverške in Auxerrške. Ob arabski osvojitvi Jeruzalema 1188 je Clamecy postal sedež Betlehemskih škofov, ki so vse do francoske revolucije prebivali v bolnišnici Panthenor. Ob državnem udaru 1851 je v naselju izbruhnila vstaja, ostro zatrta s strani nove oblasti pod Napoleonom III. .

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Kolegial sv. Martina, ustanovljen v 13. stoletju, predelan v 16. stoletju,
  • Betlehemska cerkev, zasnovana 1927.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.