Circe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Chess zhor 26.png
Chess zver 26.png
a8 b8 c8 d8 e8 f8 g8 h8
a7 b7 c7 d7 e7 f7 g7 h7
a6 b6 c6 d6 e6 f6 g6 h6
a5 b5 c5 d5 e5 f5 g5 h5
a4 b4 c4 d4 e4 f4 g4 h4
a3 b3 c3 d3 e3 f3 g3 h3
a2 b2 c2 d2 e2 f2 g2 h2
a1 b1 c1 d1 e1 f1 g1 h1
Chess zver 26.png
Chess zhor 26.png
Ilustracija pogoja circe

Circe ali circe šah je šahovska različica v kateri je vzeta figura ponovno rojena na svojem začetnem polju. Dodatno velja:

  • kmetje se vrnejo (rodijo) na izhodiščno polje v stolpcu jemanja
  • trdnjava, skakač in lovec se vrnejo na polje iste barve, kot je polje na katerem so bili vzeti
  • rokada s prerojeno trdnjavo je dovoljena
  • pravilo ne velja za kralja (razen v nekaterih različicah circe)

Beli kmet, vzet na b4 se rodi na b2; črni skakač vzet ba f6 se rodi na b8; črna trdnjava vzeta na f6 pa se vrne na h8.

Če je polje ponovnega rojstva zasedeno (s figuro katerekoli barve), potem vzeta fiura ni ponovno rojena ampak gre za običajno jemanje figure. Pravila circe sta prva določila P. Monréal in J.-P. Boyer v članku v problemski reviji Problème leta 1968.

Pri zapisovanju poteze v algebrajski notaciji je običajno v oklepaju zapisano polje, kjer je rojen avzeta figura. Na diagramu bi torej jemanje črnega skakača zapisali kot Txe8(Sg8) - trdnjava jemlje skakača, ki se hrati rodi na polju g8.

Pozicija na diagramu ilustrira neobičajne učinke circe. Če je na potezi beli lahko matira s potezo 1. Te1#, ker se bela trdnjava po potezi 1. ... Kxe1 takoj rodi na polju a1, zato je kralj ne sme vzeti. Če bi bil na potezi črni, bi lahko prepračil mat s potezo 1.La1, s tem je polje a1 zasedeno in trdnjava se po Te1 in jemanju kralja ne bi mogla vrniti na a1.

Pogoj circe se redko uporabljen kot šahovska igra, precej bolj pogosto je uporabljen v šahovskih problemih.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]