Cilicij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Cilicij ali cilis (latinsko cilicium) je mučilna priprava namenjena zlasti za samokaznovanje. V začetku je beseda cilicij pomenila kakršenkoli kos obleke, ki je s svojo neudobnostjo povzročal neprijeten občutek ali kar bolečino. Danes se izraz uporablja za spokorniški pas - kovinski (redkeje usnjen) pas z bodicami, ki se uporabniku zabadajo v meso.

Cilicij, kakršne uporabljajo člani Opus Dei

Mučilne naprave take vrste so postale moderne v določenem obdobju krščanstva, ko so Cerkvene oblasti zagovarjale mnenje, da mučenje telesa očisti duha. Tudi med preprostim ljudstvom je bilo razširjenjo prepričanje, da telesno trpljenje človeka očisti grehov. Cilicije so (po navadi prostovoljno) nosili asketi in menihi, pogosto pa tudi (neprostovoljno) grešniki, ki so opravljali telesno pokoro.

Do današnjega časa se je pogled na telesno mučenje v Cerkvi precej spremenil in telesno mučenje velja v očeh številnih kristjanov za prežitek manihejske dualistične religije[1].

Kljub temu se v sodobni Cerkvi še najdejo posamezniki, ki zagovarjajo mučenje lastnega telesa, npr. pripadniki Opus Dei. Ravno zaradi takega odnosa do telesa, ki jim ga je Bog dal, jih številni drugi kristjani gledajo z neodobravanjem, kot nekakšno ločino (sekto).

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Manihejstvo je verovanje v dva osnovna svetovna principa: Dobro in Zlo oziroma Boga in Hudiča - Bog je stvarnik duhovnega svet, Hudič pa je stvarnik materialnga sveta. Po dualističnem nauku mučenje telesa pomeni povzdigovanje duha k Bogu. Dualistično mišljenje je bilo pomemben element nekaterih starejših herezij, ki jih je Cekev ostro obsodila kot zmotne. Po uradnem nauku Cerkve je Bog stvarnik vsega - tudi telesa, zato mučenje telesa pomeni uničevanje Božjega dela.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]