Cezijev klorid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Cezijev klorid
Cezijev klorid
Cezijev klorid
IUPAC-ime cezijev klorid
Identifikatorji
Številka CAS 7647-17-8
EINECS število 231-600-2
SMILES
InChI
ChemSpider 22713
Lastnosti
Molekulska formula CsCl
Molekulska masa 168,36 g/mol
Videz bela trdnina
(higroskopna)
Gostota 3,99 g/cm3
Tališče

645 °C, 918,15 K

Vrelišče

1297 °C, 1570,15 K (se upari)

Topnost (voda) 1865 g/L[2]
Topnost topen v etanolu[3]
Prepovedani pas 8,35 eV (80 K)[1]
Lomni količnik (nD) 1,64[4]
Struktura
Kristalna struktura Pm3m, prostorska skupina št. 221, Pearsonov simbol cP2
Koordinacijska
geometrija
enostavna kocka (prepletena)
Sorodne snovi
Drugi anioni cezijev fluorid
cezijev bromid
cezijev jodid
cezijev astatid
Drugi kationi litijev klorid
natrijev klorid
kalijev klorid
rubidijev klorid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Cezijev klorid je anorganska spojina s kemijsko formulo CsCl. Gre za brezbarvno trdnino, ki je pomemben vir cezijevih ionov pri različnih področjih uporabi. V kristalni strukturi je vsak cezijev ion obdan z osmimi kloridnimi ioni. Kristali cezijevega klorida so toplotno obstojni, zlahka pa se topijo v vodi in koncentrirani klorovodikovi kislini. Zaradi vodotopnosti se kristali v vlažnem okolju sčasoma razkrajajo. V naravi se nahaja v mineralnih vodah in kot nečistota v karnalitu (do 0,002 %), silvitu in kainitu. V svetovnem merilu ga letno pridobijo manj kot 20 ton, predvsem iz s cezijem bogatega minerala polucita.[5]

Po lastnostih je podoben natrijevemu kloridu (NaCl): je topen v vodi, vodna raztopina prevaja električni tok, talina ima visoko vrelišče (646 °C).

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Cezijev klorid se na široko uporablja pri izopikničnem centrifugiranju za ločbo različnih vrst DNK. V analizni kemiji se uporablja kot reagent za istovetenje ionov s pomočjo barvnih reakcij in morfologije nastalih oborin. Cezijev klorid, obogaten z radioizotopi, kot sta 137CsCl in 131CsCl, se uporablja v nuklearni medicini pri zdravljenju raka in diagnosticiranju srčne kapi. Poleg tega so preučevali tudi uporabo neradioaktivnega CsCl pri zdravljenju raka.

Medicina[uredi | uredi kodo]

Zdravilne učinke cezijevega klorida sta Ivan Pavlov in S. S. Botkin preučevala že leta 1888 ter ugotovila, da tako cezijev kot rubidijev klorid povzročita dolgotrajno skrčenje žil (vazokonstrikcijo) in posledično dvig krvnega tlaka. Zaradi teh lastnosti so ju zato v zgodovini uporabljali pri zdravljenju določenih srčno-žilnih bolezni.[6] Kasnejše raziskave so pokazale, da cezijev klorid ublaži srčne aritmije ter da je med prebivastvom, ki živi na področjih z višjo vsebnostjo cezijevega klorida v vodi in hrani, pričakovana življenjska doba daljša. Delni rezultati raziskav kažejo tudi na učinek pri blaženju depresije.[7] Nevrološki učinek cezijevega klorida je povezan z zaščito živčnih celic pred apoptozo ter z aktivacijo encima kaspaza 3, do katere pride pri upadu koncentracije kalijevih ionov.[8]

Določene raziskave so pokazale potencialno možnost uporabe neradioaktivnega cezijevega klorida pri kompleksnem zdravljenju nekaterih vrst raka.[7][9][10] Vendar pa ga povezujejo s smrtjo več kot 50 bolnikov z rakom, ki so prejemali znanstveno nepotrjene oblike zdravljenja.[11]Ameriško združenje proti raku navaja, da »znanstveni dokazi, ki so trenutno na voljo, ne podpirajo trditev, da bi dodatki z nereaktivnim cezijevim kloridom lahko izkazovali kakršenkoli protitumorski učinek«.[12]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Lushchik, A; Feldbach, E; Frorip, A; Ibragimov, K; Kuusmann, I; Lushchik, C (1994). "Relaxation of excitons in wide-gap CsCl crystals". Journal of Physics: Condensed Matter 6 (12): 2357–2366. doi:10.1088/0953-8984/6/12/009. 
  2. ^ Lide, D. R., ed. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th ed.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  3. ^ Lide, str. 4–67, 4–1363
  4. ^ Lide, str. 10–227
  5. ^ Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2nd ed.). Butterworth-Heinemann. ISBN 0080379419.
  6. ^ Цезий, (in ruščini)
  7. ^ 7,0 7,1 Brewer, AK (1984). "The High pH Therapy for Cancer, Tests on Mice and Humans". Pharmacology, Biochemistry, and Behavior. 21 Suppl 1: 1–5. doi:10.1016/0091-3057(84)90152-7. PMID 6522424. 
  8. ^ Zhong, J; Yao, W; Lee, W (2007). "Cesium chloride protects cerebellar granule neurons from apoptosis induced by low potassium". International Journal of Developmental Neuroscience 25 (6): 359–365. doi:10.1016/j.ijdevneu.2007.07.003. PMID 17804190. 
  9. ^ Sartori, HE (1984). "Cesium therapy in cancer patients". Pharmacology, Biochemistry, and Behavior 21 (Suppl 1): 11–13. doi:10.1016/0091-3057(84)90154-0. PMID 6522427. 
  10. ^ Low, JC; Wasan, KM; Fazli, L; Eberding, A; Adomat, H; Guns, ES (2007). "Assessing the therapeutic and toxicological effects of cesium chloride following administration to nude mice bearing PC-3 or LNCaP prostate cancer xenografts". Cancer chemotherapy and pharmacology 60 (6): 821–9. doi:10.1007/s00280-007-0429-4. PMID 17294190. 
  11. ^ Wood, Leonie. "'Cured' cancer patients died, court told". The Sydney Morning Herald. 20. 11. 2010. 
  12. ^ "Cesium Chloride". Complementary and Alternative Medicine: Herbs, Vitamins, and Minerals. American Cancer Society. 30. 11. 2008. Pridobljeno dne 13. 5. 2011.