Cestni predor Gotthard

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Cestni predor Gotthard
Gotthard Road Tunnel Switzerland.jpg
Južni portal s portalom za potrebe druge cevi
Osnovni podatki
Lokacija Švica
Koordinati 46°40′18″N 8°35′33″E / 46.67167°N 8.5925°E / 46.67167; 8.5925Koordinati: 46°40′18″N 8°35′33″E / 46.67167°N 8.5925°E / 46.67167; 8.5925
Trasa Göschenen, kanton UriAirolo, kanton Ticino
Delovanje
Odprt 5. september 1980
Tehnični podatki
Dolžina 16,942 km
Število pasov 2
Notranjost cestnega predora Gotthard

Cestni predor Gotthard v Švici poteka od kraja Göschenen v kantonu Uri je na severni strani, do kraja Airolom v Ticinu na jugu. Je 16,942 km dolg in poteka pod prelazom St. Gotthard. Ob otvoritvi je bil tretji najdaljši cestni predor na svetu po norveškem predoru Lærdal (24,5 km) in kitajskim predorom Zhongnanshan (18 km).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V odgovor na razcvet avtomobilizma v Švici in priljubljenost Italije kot potovalne destinacije, je švicarska vlada v juliju 1969 dala soglasje za gradnjo 16-kilometrskega cestnega predora Gotthard. Predor naj bi zagotavljal celoletno cestno povezavo med centralno Švico in Milanom in bi nadomestil visokogorski cestni prelaz Gotthard.[1]

Cestni predor je bil odprt 5. septembra 1980. Je dvopasoven, en prometni pas za vsako smer vožnje. Ima štiri velike odprtine za prezračevanje in dodatno stransko galerijo 10 in 18 metrov od glavnega predora, ki imata svoj ​​neodvisen prezračevalni sistem. Omejitev hitrosti v predoru je 80 km/h. V predoru je uveljavljena varnostna razdalja 150 m med vsakim tovornjakom.

Železnišk predor[uredi | uredi kodo]

Železniški predor St. Gotthard poteka v bližini, vendar ločeno od cestnega predora in se navezuje na železniški sistem na sever-jug preko Švice. Odprt je bil leta 1882.

Od leta 2002 je v gradnji takoimenovani Bazni predor Gotthard (to bo nov železniški predor dolg 57 km) in bo najdaljši na svetu. Gradi se za hitre vlake (hitrost 160 km/h), ki potujejo iz severne Švice v Ticino oziroma iz severne Evrope v Sredozemska pristanišča.[2]


Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "News and Views: Gotthard Road Tunnel". Autocar 131 (3843): 29. 31 July 1969. 
  2. ^ Bilger, Burkhard, "The Long Dig: Getting through the Swiss Alps the hard way", The New Yorker, September 15, 2008

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]