Cesar Sušun

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sušun
Japonski cesar
Vladanje9. september 587 – 12. december 592
PredhodnikJomei
NaslednikSuiko
Rojstvocca. 523
Yamato[d], obdobje Kofun
Smrt14. december 592
Shiki district[d], obdobje Asuka
Zakonec
  • Otomo no Koteko
  • Kahakami no Iracume
  • Fucuhime
Potomci
  • Princ Hačiko
  • Princesa Nišikite
  • Sadaio no Šino
OčeCesar Kinmei
MatiSoga no Oane hime

Cesar Sušun (崇峻天皇 Sušun-teno, umrl 592) je 32. japonski cesar[1] v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.[2] Vladal je med leti 587 in 592.[3]

Tradicionalna zgodba[uredi | uredi kodo]

Pred zasedbo krizantemskga prestola je bilo njegovo osebno ime (imina)[4]  Hacusebe-šino, znan pa je bil tudi kot Hacusebe no Vaka-sazaki.[5]

Njegovo ime ob rojstvu je bilo Hacusebe no Miko (長谷部皇子). Bil je 12. sin cesarja Kinmeia. Njegova mama je bila Oane-no-kimi (小姉君), hčerka Soga no Inameia,[6] ki je bil poglavar (O-omi) klana Soga.

Leta 587 je nasledil polbrata, cesarja Jomeia, in živel v palači Kurahaši v provinci Jamato.[7]

  • 587: V 2. letu vladavine (用明天皇2年) umre cesar Jomei. Kljub bitki za nasledstvo (senso) prejme le-tega drug Kinmeiev sin, Jomeiev mlajši brat. Kmalu zatem je sedel na prestol kot cesar Sušun.[8]

Njegov dejanski naziv je bil verjetno Sumeramikoto ali Amenošita Širošimesu Okimi (治天下大王, "veliki kralj, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv teno pojavi šele v času cesarja Tenmuja in cesarice Džito. Lahko da so ga nazivali z Jamato Okimi (ヤマト大王/大君, "veliki kralj Jamata").[navedi vir]

Na prestol je prišel s podporo klana Soga in cesarice Suiko, svoje polsestre in vdove po cesarju Bidacuju. Sprva se je klan Mononobe spajdašil s princem Anahobeiem (tudi Kinmeiev sin), rivalom za prestol. Soga no Umako je v bitki pri Šigisanu ubil Mononobe no Morija, vodjo klana Mononobe, kar je vodilo v njihov zaton. Umako je nato nastavil cesarja Sušuna na prestol.

Sčasoma je začel cesar zavračati Umakujevo moč in si ga je želel znebiti. Nekega dne naj bi videl divjega prašiča in izjavil, da ga želi ubiti, kot bo ubil Soga no Umaka. Ta naj bi iz strahu leta 592 najel morilca Jamato no Aia no Ataikoma (東漢直駒).

Cesar je vladal pet let do smrti leta 592. Dejansko mesto Sušunovega gorba je znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (misasagi) v Nari. Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje Kurahaši no oka no e no misasagi.[9]

Rodoslovje[uredi | uredi kodo]

Cesar Sušun je imel eno cesarico in dva cesarska otroka.[10]

  • Cesarica: Otomo no Koteko,[11] tudi Otehime[12]
    • Cesarski princ Hačiko
    • Cesarska princesa Nišikite
  • Družica: Kahakami no Iracume, hčerka Soga no Umaka
  • Žena: Fucuhime, mlajša sestra Mononobe no Morija
  • Mati neznana
    • Sadaio no Šino

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Imperial Household Agency (Kunaichō): 崇峻天皇 (32)
  2. ↑ Ponsonby-Fane, Richard. (1959). The Imperial House of Japan, p. 47.
  3. ↑ Titsingh, Isaac. (1834). Annales des empereurs du Japon, pp. 38–39; Brown, Delmer et al. (1979). Gukanshō, p. 263; Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki, p. 126.
  4. ↑ Brown, pp. 264; n.b., Up until the time of Emperor Jomei, the personal names of the emperors (their imina) were very long and people did not generally use them. The number of characters in each name diminished after Jomei's reign.
  5. ↑ Aston, William. (2005). Nihongi, p. 112.
  6. ↑ Varley, p. 126.
  7. ↑ Brown, p. 263; Varley, p. 126.
  8. ↑ Titsingh, p. 38; Brown, 263; Varley, p. 44; n.b., A distinct act of senso is unrecognized prior to Emperor Tenji; and all sovereigns except Jitō, Yōzei, Go-Toba, and Fushimi have senso and sokui in the same year until the reign of Emperor Go-Murakami.
  9. ↑ Ponsonby-Fane, p. 420.
  10. ↑ Brown, p. 263.
  11. ↑ Jochi Daigaku. (1989). Monumenta Nipponica, Vol. 44, p. 455 – Snippet view.
  12. ↑ Kawamata municipal website: 絹製品 Arhivirano 2008-04-03 na Wayback Machine.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  • Aston, William George. (1896). Nihongi: Chronicles of Japan od Davnih Časov na A. D. 697. London: Kegan Paul, Jarek, Trubner. OCLC 448337491
  • Brown, Delmer M. in Ichirō Ishida, eds. (1979). Gukanshō: Prihodnosti in Preteklosti. Berkeley: University of California Press. ISBN 978-0-520-03460-0; OCLC 251325323
  • Jochi Daigaku. (1989). Monumenta Nipponica, Vol. 44. Tokio: Sophia University Press. OCLC 1640509
  • Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). Cesarski Hiši, je Japonska. Kjotski: Ponsonby Memorial Družbe. OCLC 194887
  • Titsingh, Izaka. (1834). Nihon Ōdai Ichiran; ou, Annales des empereurs du Japon. Pariz: Royal Azijski Družbe, Orientalski Posodobitve Sklada Velika Britanija in Irska. OCLC 5850691
  • Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki: Kronika Bogov in državnimi obveznicami. New York: Columbia University Press. ISBN 978-0-231-04940-5; OCLC 59145842
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cesar_Sušun&oldid=5810668«