Cerkev svetega Donata, Piran

Cerkev Sv. Donata je ena izmed cerkva v Piranu. Nahaja se na Trgu 1. maja.

1 Cerkev - Galerija Sv. Donata - fasada

Zgodovina cerkve

Sv. Donata cerkev se v pisanih virih omenja prvič leta 1325, čeprav je verjetno nastala že pred tem letom. Cerkev je bila zgrajena na pobudo družine Del Senno, ki je v Piran prišla v 13. stoletju, posvečena pa je mučeniku svetemu Donatu. Njene podobe iz časa nastanka ne poznamo. Bogoslužju je služila vse do leta 1824. Leta 1940 so oltar prenesli v kapelo v Portorož. Baročna fasada cerkve iz poznega 17. stoletja, z umirjenim klasicističnim spodnjim in razigrano razgibanim zgornjim delom (gl. fotografija 1), ustvarja slikovit poudarek v ambientu trga, ki ga je barok temeljito preoblikoval. Leta 1776 so na mestu starejšega vodnjaka na trgu zgradili velik vodni hram, oblikovan kot dvignjena pravokotna kamnita ploščad. Mesto je v 18. stoletju s tem hramom rešilo funkcionalni problem oskrbe z vodo izjemno domiselno, urbanistično in oblikovno kvalitetno. V prvi polovici 20. stoletja pa je mesto Piran potrebo po boljši oskrbi z električno energijo reševalo tako, da je, ob ohranitvi fasadne kulise, porušilo kvalitetno sakralno arhitekturo in na njeno mesto postavilo transformatorsko postajo.

Na lokaciji cerkve so bile leta 1988 izvedene obsežne arheološke raziskave, ki so odkrile do takrat nepoznane ostaline antičnega PIRANONA. Na podlagi odkritih keramičnih posod iz bronaste dobe (18 stoletje pr. K.), ki so ležale v najnižjih kulturnih plasteh, danes lahko sklepamo o prisotnosti življenja na piranskem polotoku že v prazgodovini. Arhitekturni ostanki in drobne najdbe iz 1. stoletja in 2. stoletja n. št. pa so prvi dokaz stalne naselitve, ko Piran verjetno postane središče regionalnega značaja, predvsem zaradi močno razvitega ruralnega zaledja. Anonimni geograf iz Ravene v svojem delu Kozmografija iz 6. stoletja med istrskimi mesti omenja tudi Piranon, torej v obdobju ko zgodovinski dogodki prisilijo prebivalce, da mesto zavarujejo z obzidjem. Prav zgodnjesrednjeveško obdobje (6.-10. stoletje) je na raziskanem prostoru izpričano s številnimi najdbami, ki nakazujejo na naraščajoč pomen mesta. To potrjujejo tudi pisani viri, saj naj bi oglejski patriarh Marcian (619-628) bil doma iz Pirana (HIC EX PIRANO OPPIDO ISTRIE ORTUS), medtem, ko je iz listine cesarja Otona II (974) razvidno, da je imel Piran že svojo faro, ki je bila podrejena oglejskemu patriarhu.

V srednjeveškem obdobju (10.-13. stoletje) dobi Stari trg današnjo tlorisno zasnovo in status osrednjega mestnega trga z občinsko palačo. Današnjo podobo pa v 17. in18. stoletju, ko njegovo mesto prevzame Tartinijev trg.

2 Cerkev - Galerija Sv. Donata - osrednji del

3 Cerkev - Galerija Sv. Donata - galerija z ostrešjem

Prenova cerkve - arhitekt: Boris Podrecca

Današnjo podobo je cerkev dobila po prenovi konec 80 let 20. stoletja, delu arhitekta Borisa Podrecce. Prenova je bila izziv arhitektu, saj so morali fasada in zunanji gabariti ostati isti, spremenila pa se je namembnost po zahtevah investitorja. Dekonsakralni cerkvi je bilo potrebno vrniti dostojanstvo navkljub novem programu, ki je obsegal galerijsko-razstavno kot tudi prodajno dejavnost. Galerija obsega razstavni prostor, prodajni prostor in klet.

Razstavni prostor je nad “baldahinom“ pod lesenim ostrešjem v obliki obrnjene konstrukcije ladijskega dna in med obrnjenima oknoma iz prosojnega alabastra, ki sta v nasproti ležečih fasadah (gl. fotografijo 3). - Prodajni prostor pa je pod navedenim “baldahinom“; slednji tvori strop nad “oltarno menzo“, ki služi kot prodajni pult (gl. fotografijo 2). Iz galerije – nadstropja, ki tako obsega skoraj ves prostor, je mogoče opazovati po stenah obešene slike. - Klet (”kripta“) pa služi za depo, pisarno in pomožne prostore. Baldahin je tudi povezovalni del, ki se s prednjimi podporniki nemoteno nadaljujejo v kletni prostor skozi odprtino v tleh (gl. risbe).

Steletovo priznanje

Prenova spomeniškega objekta Sv. Donat je bila nagrajena s Steletovim priznanjem za leto 1992, ki so ga prejeli arhitekt Boris Podrecca, Anton Mikeln, Alenka Pintar in Gregor Pintar.

Cerkev - Galerija Sv. Donata - risbe

Cerkev - Galerija Sv. Donat danes

V arhitekturni zasnovi prenove objekta je bil namen združiti "staro sakralno" z "novim profanim", to je galerijo-prodajalno. Koncept prenove cerkve Sv. Donata za novo galerijsko dejavnost je bil pri tem podrejen obstoječi sakralni zasnovi cerkve: galerija - baldahin, parter - mensa, klet – kripta (gl. fotografiji 2, 3).

Dejavnost galerije je prirejanje samostojnih razstav slovenskih in tujih umetnikov. Predstavljanje del slovenskih umetnikov v mednarodnem prostoru poteka samostojno ali v sodelovanju s slovenskimi (Obalne galerije Piran, Mestna galerija Ljubljana) in tujimi galerijami (Npr. ARCO Madrid, Olympia London, Cass collection London - Chichester idr.). Vsakoletno galerija gosti tudi arhitekturno otografsko razstavo na Piranskih dnevih arhitekture.

Zaradi financiranja galerijske dejavnosti je del prostorov namenjen prodaji različnih umetniških del in papirne galanterije.

Objave v strokovnih publikacijah

Domus-Italija 1991, Casa Vogue - Italija 1991, L'architecture D'haujourdhui - Francija 1991, Bauforum - Austrija 1991, El Croquis - Španija 1992, Sinteza - Slovenija 1991, Monografija Boris Podrecca - Nemčija 1993, Arh. Boris Podrecca: Galerija Sv. Donat ( katalog) 1990.