Cenzor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Cenzor (latinsko censor, ocenjevalec, presojevalec), v Rimski republiki voljeni funkcionar, pozneje državni uradnik ali honorarni strokovnjak, ki nadzira (cenzurira) objavi namenjene spise, časopise, filme, radijske in televizijske oddaje, internet in včasih tudi zasebno korespondenco.

Cenzor je bil v starem Rimu od leta 443 pr. n. št. do okoli leta 85 n. št. eden dveh visokih uradnikov, ki sta nadzorovala izvajanje cenzusa, t.j. periodičnega popisa ocenitve premoženja državljanov. Cenzor je bil praviloma voljen vsakih pet let, največkrat iz vrst nekdanjih konzulov. Od leta 351 pr. n. št. so lahko cenzorsko funkcijo opravljali tudi pripadniki preprostega ljudstva (plebejci).[1]

Cenzor pri popisu

Obstajala sta dva cenzorja, ki sta izvajala nadzor nad moralo (cura morum) in popisom premoženja (cenzus) državljanov, senatorjev in plemičev. Popis se je vršil na Marsovem polju. Vsak državljan je moral pod prisego dati osebne podatke o sebi in svoji družini, ter podatke o finančnem in nepremičninskem stanju ter številu sužnjev. Zbrani podatki so služili za odmero davka in napotitev v vojaške enote (centurije), nadzorovanje državne lastnine, dodeljevanje državnih sredstev in javnih stavb, zakup državnih dohodkov in izvajanje neke oblike moralnega sodstva.

Cenzor je lahko kaznoval moralno neodobravano vedenje v zasebnem življenju posameznika zgolj z opominom, višjo obdavčitvijo ali javno grajo (nota censuria) in uvrstitvijo nižjo stanovsko skupino.[2]

Znani cenzorji[uredi | uredi kodo]

Slovenski cenzorji[uredi | uredi kodo]

Naloge cenzorjev[uredi | uredi kodo]

  • nadzor javne morale (cura morum)
  • ugotavljanje premoženjskega stanja in vpis v imovinske in vojaške razrede (census civium)
  • odmera davka
  • imenovanje in odpoklic senatorjev
  • popis in brisanje vitezov (census equitum) iz konjeniške centurije
  • odločanje o najemu državne lastnine
  • skrb o gradnji in vzdrževanju državnih cest in vodovodov

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Enciklopedija leksikografskog zavoda, 2, Jugoslovenski leksikografski zavod, Zagreb, 1966.
  2. ^ Veliki splošni leksikon, 3, DZS, Ljubljana, 2006.


Antični Rim
Roman SPQR banner.svg

Članek je del serije:
Politika in uprava
antičnega Rima


Obdobja
Rimsko kraljestvo
753 pr. n. št. – 510 pr. n. št.

Rimska republika
510 pr. n. št. – 27 pr. n. št.
Rimsko cesarstvo
27 pr. n. št. – 476

Principat
Zahodno cesarstvo

Dominat
Vzhodno cesarstvo

Redni magistrati

Konzul
Pretor
Kvestor
Promagistrat

Edil
Tribun
Cenzor
Guverner

Izredni magistrati

Diktator
Magister equitum
Konzulski tribun

Rex
Triumvir
Decemvir

Naslovi
Imperator

Legat
Dux
Oficij
Prefekt
Vikarij
Vigintisxsvir
Liktor

Magister militum
imperator
Princeps senatus
Pontifex maximus
Avgust
Cezar
Tetrarh

Politične institucije in pravo
Rimska ustava

Rimski senat
Cursus honorum
Rimske skupščine
Kolegijalnost

Rimsko pravo
Rimsko državljanstvo
Auctoritas
Imperium