Cefaleksin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Cefalexin.svg
Cefaleksin
Sistematično (IUPAC-) ime
(6R,7R)-7-{[(2R)-2-amino-2-fenillacetil]amino}- 3-metil-8-okso-5-tia-1-azabiciklo[4.2.0]okt-2-en- 2-karboksilna kislina
Identifikatorji
Številka CAS 15686-71-2
Oznaka ATC J01DB01 QJ51DA01
PubChem 2666
DrugBank APRD00250
Kemični podatki
Formula C16H17N3O4S 
Mol. masa 347,39 g/mol
SMILES iskanje v eMolecules, PubChem
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost dobra absorpcija
Presnova 90 % se ga izloči nespremenjenega
Razpolovni čas 0,9 ure
Izločanje skozi ledvice
Terapevtski podatki
Nosečnostna kategorija

A(AU) B(US)

Način uporabe peroralno

Cefaleksin je cefalosporinski antibiotik prve generacije, predstavljen tržišču leta 1967 s strani farmacevtskega podjetja Eli Lilly and Company.[1] Daje se peroralno (z zaužitjem) in izkazuje podoben protimikrobni spekter kot intravenska cefalosporina cefalotin in cefazolin.

V letu 2008 je bil cefaleksin najbolj razširjen cefalosporinski antibiotik v ZDA z več kot 25 milijonov predpisanih receptov in s prodajo več kot 255 milijonov dolarjev.[2][3]

Klinična uporaba[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Cefalosporini.

Indikacije[uredi | uredi kodo]

Cefaleksin se uporablja za zdravljenje okužb sečil, dihal, kože in mehkih tkiv. Včasih se uporablja tudi za zdravljenje mozoljavosti.

Predstavlja zdravilo prve izbire za celulitis ter alternativo za zdravljenje bolnikov, preobčutljivih na peniciline.

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Neželeni učinki cefaleksina vključujejo driska|drisko, omotico, glavobol, prebavne motnje, bolečine v sklepih, boleč trebuh, utrujenost ... Povzroča lahko tudi porumenelost kože ali oči, pordelo, mehurjasto, otečeno ali luščinasto kožo, nenavadno nastajanje modric ali krvavitev, zmanjšano nastajanje seča, hude krče, zmedenost. Preobčutljivostna reakcija je le malo verjetna, vendar če nastopi, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč. Simptomi preobčutljivosti so izpuščaj, srbenje, zatekanje in/ali oteženo dihanje.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Sneader, Walter (2005). "Cephalosporin analogues". Drug discovery: a history. New York: Wiley. str. 324. ISBN 0-471-89980-1. Pridobljeno dne 26. 6. 2009. 
  2. ^ »2008 Top 200 generic drugs by total prescriptions« PDF (332.8 KB). Drug Topics (May 26, 2009). Vpogled: 24. 7. 2009.
  3. ^ »2008 Top 200 generic drugs by retail dollars« PDF (399.4 KB). Drug Topics (26. maj 2009). Vpogled: 24. 6. 2009.