Capuleti in Montegi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Capuleti in Montegi (ital. I Capuleti e i Montecchi) so opera v dveh dejanjih (štirih slikah) Vincenza Bellinija. Libreto je napisal Felice Romani po predlogi znamenite tragedije Romeo in Julija Williama Shakespeara. Krstna predstava je bila v beneškem opernem gledališču La Fenice 11. marca 1830.

Ozadje nastanka opere[uredi | uredi kodo]

Bellini je iz Benetk dobil povabilo, naj bi vodil skušnje za postavitev svoje opere Pirat v gledališču La Fenice v januarju 1830. V Benetke je zato prišel konec decembra 1829 in bil nad mestom in prebivalci takoj prevzet. Spoznal se je s primadono beneškega gledališča Giuditto Grisi, ki bo nastopila v njegovi operi. 16. januarja je po premieri doživel pravo zmagoslavje - opera je občinstvo spravila v pravi delirij. Do hotela so ga nekaj časa nosili na ramenih, nato še v dolgem sprevodu gondol.

Medtem je vodstvo beneške opere ob tradicionalnem pustnem karnevalu naročilo novo opero pri skladatelju Giovanniju Paciniju. Vendar so se kmalu pojavile govorice, da skladatelja ne bo v mesto in da tudi zanje ne bo napisal nove opere. To se je hitro tudi potrdilo. Vodstvo opere se je brž obrnilo na Bellinija, ki je bil še v mestu, naj sam napiše novo opero. Prvič je Bellini ponudbo odklonil. Vendar je pod pritiskom oblasti, prijateljev, umetnikov, samega generalnega konzula Sardinije in pevke Giuditte Grisi na koncu popustil in 20. januarja 1830 podpisal 1800 dukatov vredno pogodbo. Krstna predstava je bila napovedana že za 1. marec, v čas pustnega karnevala. Bellini se je znašel v nezavidljivem položaju - ni imel napisane glasbe, ni imel libreta in ne idej, časa pa le mesec dni in pol.

Takoj je k sebi v Benetke poklical Feliceja Romanija. Tam se je srečal s skladateljem in Giuditto Grisi. Ta je hitro predlagala snov za novo opero, in sicer Romea in Julijo. Libretistu je misel ugajala, saj je razpolagal s svojim libretom o dveh veronskih zaljubljencih, na katerega je pet let poprej glasbo že sicer napisal Nicola Vaccai. A ker mu ga ni plačal, ga je odstopil Belliniju. Skladatelj je spremenil naslov opere v Capulete in Montege iz obzirnosti do svojega neapeljskega profesorja Zingarellija, ki je leta 1796 napisal opero z enakim naslovom.

Ker je bilo časa izredno malo, je Bellini uporabil veliko glasbe iz svoje prejšnje opere Zaira, s katero je v Parmi doživel velik neuspeh. Libretist je prilagajal stihe napisani glasbi, določene dele besedila je napisal na novo, spremenil je določene prizore. Bellini je izza klavirja dnevno presedel deset do dvanajst ur. Po tem času je sprejemal povabila na večerje raznih visokih družin. Vmes se je tudi močno prehladil in kašelj ga je oviral pri delu. Prve skušnje za orkester so se začele 21. februarja, 1. marca je bila že skušnja prvega dejanja. Težave je imel tudi s pevci, saj jim niso ugajale njihove kavatine, zato so se mu upirali. Grisijevo je skladatelj prepričal, tenoristu Bonfigliju pa je moral celo zagroziti z dvobojem, da mu ni bilo potrebno spreminjati njegovege kavatine.

Krstna predstava[uredi | uredi kodo]

11. marca so v gledališču uprizorili novo opero. Po neuspehu Zaire se je skladatelj bal slehernega krsta svoje nove opere. Negotovosti je bilo kmalu konec. Po uverturi se je po dvorani razširil val ugodja in odobravanja. Vrstili so se prizori navdušenja in norenja, časopisi so bili polni hvale o glasbi, uprizoritvi in pevski zasedbi. Opero so v tisti sezoni ponovili devetkrat. Zadnja predstava je izzvala viharne manifestacije, predstavo so neprestano prekinjali, pevce in skladatelja so klicali na oder. Z galerije in lož so padale slike Bellinija in obeh glavnih pevk v podobi veronskih zaljubljencev, golobčki so preletavali gledališče, dame so mahale s svilenimi robčki. Občinstvo je ostalo v dvorani še celo uro in vzklikalo ter norelo. Uspeh je bil popoln.

Osebe[uredi | uredi kodo]

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Zgodba se dogaja v 12. stoletju v Veroni.

Glasbeni primer[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]