Céret

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 42° 29’ severne širine, 2° 45’ vzhodne dolžine

Panorama Roussillona, okolica Céreta
Občina Céret
Hudičev most, Céret

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 02° 45' 08" E
Zemljepisna širina: 42° 29' 21" N
Uprava
Država Francija
Regija: Languedoc-Roussillon
Departma: Pyrénées-Orientales (prefektura)
Okrožje: Céret
Kanton: Céret
Interkomunaliteta: Skupnost občin Vallespir
Župan: Alain Torrent
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 107 m–1.440 m
(povpr. 154 m)
Površina kopnega:¹ 37,86 km²
Prebivalstvo
(2009)
7.675
 - gostota: (2009) 202,7/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 66049/ 66400:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Céret (katalonsko Ceret) je naselje in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Vzhodni Pireneji in nekdanje glavno mesto katalonske komarče Vallespir. Leta 2009 je naselje imelo 7.675 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Céret

Kraj leži na jugu francoske pokrajine Roussillon ob vznožju vzhodnih Pirenejev, ob reki Tech, 35 km jugozahodno od Perpignana.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Céret je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine L'Albère, Banyuls-dels-Aspres, Le Boulou, Calmeilles, Les Cluses, Maureillas-las-Illas, Montauriol, Oms, Le Perthus, Reynès, Saint-Jean-Pla-de-Corts, Taillet in Vivès z 21.887 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Argelès-sur-Mer, Arles-sur-Tech, Céret, la Côte Vermeille in Prats-de-Mollo-la-Preste s 71.633 prebivalci.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Muzej sodobne umetnosti z zbirko slikarskih del Picassa, Chagalla, Matissa,
  • hudičev most, srednjeveški kamniti most, zgrajen v letih 1321-1341. S premostitvijo reke Tech z enim samim lokom v dolžini 45,45 m je v tem času veljal za največji most take vrste na svetu.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]