Brižinski spomeniki
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Brižínski spomeníki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v kateremkoli slovanskem jeziku.
Po rezultatih paleografske analize sodeč so nastali v obdobju med letoma 972 in 1039, verjame pa se, da že pred letom 1000, izvirno besedilo pa naj bi nastalo že v 9. stoletju. Odkrili so jih leta 1806 v Bavarski državni knjižnici v Münchnu vezane v pergamentnem zborniku, ki je leta 1803 prišel tja iz Freisinga. Ime so dobili po tem bavarskem mestu (starinsko slovensko Brižinje), kraj najdbe tako daleč od slovenskega govornega prostora ni nenavaden, saj sta freisinški škofiji pripadali območji Škofje Loke in Vrbskega jezera. Leta 1854 je slavist in slovničar Anton Janežič prevedel ime kraja v Brizno, Brižnik, kasneje pa so privzeli imena Brižinje, Brižine ali Brižinj.
Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali v dolini reke Möll (slovensko Molna), danes na avstrijskem Koroškem.
Zapisani so v zvrsti latinice, ki se je uporabljala v stoletjih po Karlu Velikem in se imenuje karolinška minuskula. Skupno gre za tri spomenike, ki so bili del popotnega pastoralnega priročnika freisinškega škofa Abrahama, ki je bil dejaven v Freisingu med letoma 957 in 994. Imel je tudi nekaj posesti v okolici Škofje Loke ter v okolici Vrbskega jezera. Prvi in tretji spomenik sta obrazca splošne spovedi. Drugi spomenik je homilija z vabilom k pokori in spovedi; ni le najstarejša slovenska pridiga, marveč je srednjeveška retorična mojstrovina.
Brižinske spomenike hrani münchenska Bavarska državna knjižnica. Knjižnico so zapisi zapustili dvakrat. Leta 1970 so jih razstavili v Vatikanu, maja in junija 2004 pa so bili na ogled v NUK v Ljubljani.
Pred 2. svetovno vojno je faksimile brižinskih spomenikov izdal Silvester Škerl pri Akademski založbi v Ljubljani.
[uredi] Zunanje povezave
- Elektronska izdaja Brižinskih spomenikov v prostem dostopu. Vsebuje digitalne faksimile rokopisa, prepise, zvočni posnetek idr. (maj 2007)
- Collectio sermonum, tractatuum, formularum liturgicarum canonumque. Formulae liturgicae Slavicae Digitalna objava faksimilov celotnega kodeksa Clm 6426 Bavarske državne knjižnice; glavnina v črno-belih fotografijah (2006)
- Članek v reviji Gea iz časa razstave v Nuk (julij 2004)
- Besedilo spomenikov v Kortlandtovi izdaji (z opombami v angleščini)
- faksimile Brižinskih spomenikov; na voljo je tudi faksimile Stiških rokopisov.
