Breča
Breča (iz italijanskega breccia – gramoz ali grušč) je grobozrnata klastična kamnina, zgrajena iz robatih drobcev mineralov ali kamnin, večjih od 2 mm,[1] zlepljenih z mineralnim cementom ali finozrnato vezno kamnino, ki ima lahko enako ali drugačno sestavo kot drobci.[2]
Najdemo jih ob strugah rek in bregovih alpskih jezer. [3]
Podobna kamnina je konglomerat, ki je zgrajen iz zaobljenih delcev, večjih od 2 mm, vgrajenih v bolj finozrnato matriko iz peska ali mulja in cementiranih najpogosteje s kalcijevim karbonatom, železovim oksidom, kremenom ali okamenelo glino. Kamnine in minerali v konglomeratu so po sestavi in velikosti lahko zelo različni, kar skupaj z zaobljeno obliko kaže na večjo oddaljenost od mesta nastanka in transport z vodo ali delovanje valov.[2]
Sestava[uredi | uredi kodo]
Breča je sestavljena iz nezaobljenega drobirja ene ali več vrst kamnin in vezne snovi. Velikost in porazdelitev velikosti delcev in razmerje med deležem drobcev in vezne kamnine je različno. V brečah so poleg drobcev kamnin lahko tudi deli okostij vretenčarjev in lupin mehkužcev. Nekatere breče so sestavljene skoraj izključno iz takšnih fragmentov.
Delitev[uredi | uredi kodo]
Po načinu nastanka oziroma geološkem procesu, ki je povzročil drobljenje osnovne kamnine, se breče delijo na:
- pobočne, ki so nastale s sesipanjem drobirja po bolj ali manj strmem pobočju,
- obalne, ki so nastale v priobalnih področjih morja ali jezera zaradi rušilnega delovanja valov,
- tektonske, ki so nastale z drobljenjem kamnin na stiku tektonskih plošč,
- ognjeniške, ki so nastale s povezovanjem grobozrnatega robatega vulkanoklastičnega materiala,
- kontaktne, ki so nastale z drobljenjem robnih delov predornin ali okoliških kamnin, ki jih je kasneje zalila magma.
Po sestavi kamnin se delijo na apnenčaste, dolomitske, marmorne, serpentinitske, heterogene in druge breče. V breči prevladujejo drobci iste kamnine, ker drobir ni potoval daleč od svojega izvora in se ni mogel pomešati z drugimi kamninami.
Vezni cement je lahko zelo različen. Lahko je prišel od zunaj ali pa je nastal z raztapljanjem osnovne kamnine. Cement ima običajno enako sestavo kot kamnina.
Breče v večini primerov niso slojevite kamnine. Skladi so po navadi masivni, ker so najpogosteje nastali na kopnem in ne v vodi.
Uporaba[uredi | uredi kodo]
Največ breče porabi v gradbeništvu, predvsem za dekorativne obloge.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Breccia«. Geology.com. Pridobljeno 1. marca 2011.[mrtva povezava]
- ↑ 2,0 2,1 »Dictionary of Mining, Mineral, and Related Terms«. Hacettepe University, Department of Mining Engineering. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2011. Pridobljeno 1. marca 2011.
- ↑ »Kamnine in minerali«. www.kii3.ntf.uni-lj.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2022. Pridobljeno 30. marca 2021.
