Bracera

Bracera
	Piranska bracera, ilustriral Dabovich P.E. (1872)
Zgodovina
Splošne značilnosti
Pogon:	jadra

Bracera (tudi braziera po beneških virih iz leta 1556), je tip enojamborne lesene ladje, ki se je razvijala vsaj od 17. stoletja^[1] pa vse do sredine 20. stoletja, ko so jo začele izpodrivati moderne motorne ladje na Jadranskem morju.

Bracera je večnamenska enojambornica, ki se je uporabljala za prevoz tovora in ljudi ter za ribolov, nosilnosti od deset do sedemdeset brt. Bracera ima značilno ovalno obliko trupa s širokim premcem in krmo. Razen vhoda na premcu, namenjenega za do štiri mornarje, je imela bracera ponavadi odprtino za tovor v središču, drugod pa je bila zaprta s palubo. Zaradi močnejše konstrukcije in oblike so braceram lahko naložili tovor tudi na palubo. Istrske bracere so bile praviloma večje in namenjene prevozu tovora.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Najpomembnejši škveri, kjer so izdelovali te ladje naj bi bili na otoku Braču (Hrvaška), po katerem naj bi dobila tudi ime. Bracere so redno plule vse od Kotorja (Črna gora) pa do Ancone, Spine in kasneje Benetk ter Trsta, ob obali in med otoki Jadranskega morja. Ladja je tip okrogle ladje (navis rotunda), ki je imela velik gospodarski pomen za prevoz predvsem raznega tovora in blaga. Manjše in velikokrat temu prilagojene bracere, so uporabljali tudi za ribolov. Na severnem Jadranu so tovorne bracere največkrat prevažale pesek, les, premog in gradbeni material, pa tudi kmetijske pridelke.^[2]

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Bracera je na splošno okorno, ter močno in prostorno grajeno plovilo. Istrske bracere so se od dalmatinskih precej razlikovale, tako po obliki in linijah, kot po konstrukcijskih detajlih. Za istrske je značilno, da niso imele tako jajčaste oblike kot dalmatinske, ampak na določenih mestih velikokrat skoraj ravne boke, pa tudi dno so imele bolj ploščato. Imele so le pohodne bokaporte in največkrat (predvsem v zadnjem obdobju izdelave) pravokotno ali povsem ravno krmno ašto. Značilne ograjice na krmi, kot so jo imele dalmatinske bracere in trabakule, istrske bracere običajno niso imele.^[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ Simič Slobodan - Sime (2013). Tradicionalna plovila Istre. Zavod Mediteranum. str. 216. COBISS 266197760. ISBN 978-961-93022-4-8.
↑ Simič Slobodan - Sime (2013). Tradicionalna plovila Istre. Zavod Mediteranum. str. 215. COBISS 266197760. ISBN 978-961-93022-4-8.
↑ Simič Slobodan - Sime (2013). Tradicionalna plovila Istre. Zavod Mediteranum. str. 217. COBISS 266197760. ISBN 978-961-93022-4-8.

Viri[uredi | uredi kodo]

Bonin, Flavij: Jadrnice na Slovenskem, Ljubljana 2005. (COBISS)
Volpi Lisjak, Bruno: Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave, Trst, Mladika 1996. (COBISS)
Simič, Slobodan Sime: Tradicionalna plovila Istre, Piran, Zavod Mediteranum, 2013. (COBISS), ISBN 978-961-93022-4-8.
Keber Luciano: Veter Mediterana, tradicionalna plovila Jadrana = Vento del Mediterraneo, le barche tradizionali dell'Adriatico, Pomorski muzej - Museo del mare Sergej Mašera Piran - Pirano, Piran 2018 (COBISS)
Simič, Slobodan Sime (2023). Solinska plovila. Mediteranum, Piran. COBISS 304402944. ISBN 978-961-93022-9-3.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Škver
Bragoc
Simič, Slobodan (2010). Restavriranje historičnih plovil. Piran : Zavod Mediteranum. COBISS 249442048. ISBN 978-961-269-190-5.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Društvo Bracera pridobljeno 10.5.2018

Ta članek o ladji ali čolnu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Simič Slobodan - Sime (2013). Tradicionalna plovila Istre. Zavod Mediteranum. str. 216. COBISS 266197760. ISBN 978-961-93022-4-8.

[2] Simič Slobodan - Sime (2013). Tradicionalna plovila Istre. Zavod Mediteranum. str. 215. COBISS 266197760. ISBN 978-961-93022-4-8.

[3] Simič Slobodan - Sime (2013). Tradicionalna plovila Istre. Zavod Mediteranum. str. 217. COBISS 266197760. ISBN 978-961-93022-4-8.

[1]

[2]

[3]