Bothrops asper

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bothrops asper
Bothrops asper.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)
Razred: Reptilia (plazilci)
Red: Squamata (luskarji)
Podred: Serpentes (kače)
Družina: Viperidae (gadi)
Poddružina: Crotalinae
Rod: Bothrops (suličarke)
Vrsta: B. asper
Znanstveno ime
Bothrops asper
(Garman, 1884)
Življenjski prostor Bothrops asper
Življenjski prostor Bothrops asper
Sinonimi
  • B[othrops]. atrox var. dirus - Jan, 1863
  • Trigonocephalus xanthogrammus - Cope, 1868
  • Trigonocephalus asper - Garman, 1884
  • B[othrops]. atrox septentrionalis - Müller, 1885
  • B[othrops]. quadriscutatus - Posada Arango, 1889
  • Lachesis xanthogrammus - Boulenger, 1896
  • Bothrops xanthogramma - Amaral, 1930
  • Bothrops atrox asper - H.M. Smith & Taylor, 1945
  • Bothrops asper - Stuart, 1963
  • Bothrops xantogrammus - Hoge, 1966
  • Trigonocephalus xantogrammus - Hoge, 1966
  • Lachesis xantogrammus - Hoge, 1966
  • Bothrops xantogramma - Hoge, 1966
  • Bothrops asper - Peter & Orejas-Miranda, 1970
  • Bothrops xanthogrammus - Peter & Orejas-Miranda, 1970
  • Bothrops andianus asper - Mehrtens, 1987
  • Bothrops lanceolatus asper - Sandner Montilla, 1990
  • Bothrops atrox xanthogrammus - Schätti & Kramer, 1993
  • Bothrops asper - Greene, 1997[1]

Bothrops asper je strupena kača iz družine gadov, ki prebiva v Srednji Ameriki in na severu Južne Amerike.[1] Prebivajo v različnih življenjskih prostorih v nižinah, pogosto v bližini človeških bivališč. Zaradi svoje razdražljivosti in nepredvidljivosti je glavni vzrok kačjih ugrizov na območju prebivanja.[2]

Telesne značilnosti[uredi | uredi kodo]

Pri B. asper je spolni dimorfizem zelo izrazit. Po izvalitvi sta tako samec kot tudi samica sicer enake velikosti, vendar po 7-12 mesecih začnejo samice rasti hitreje. Odrasli osebki merijo v dolžino približno 1,2-1,8 m. Samci nikoli ne presežejo dolžine 1,95 m, medtem ko je povprečna dolžina samic 1,85 m, lahko pa doseže tudi 2,5 m. Samice imajo široko telo in lahko tehtajo tudi več kot 6 kg. Poleg tega imajo večjo glavo, sorazmerno s tem pa tudi večje strupnike (navadno 2,5 cm) in strupne žleze.[3]

Barvni vzorec je podoben tistem pri B. atrox: po telesu so diagonalno razporejene črte in rombi v različnih odtenkih rjave barve. Spodnja stran glave je obarvana bledo rumeno. Mladiči so svetlejše barve, samci pa imajo rumeno obarvani konec repa.[3]

Življenjski prostor in navade[uredi | uredi kodo]

Deževni gozd v Kostariki je tipično prebivališče B. asper

B. asper prebiva v nižinah v vzhodnem delu Mehike, Srednji Ameriki ter v severnem delu Južni Ameriki, kar torej vključuje Kolumbijo, Ekvador in Venezuelo.[1] Kot nižinska vrsta prebiva na nadmorski višini od 1.200-1.300 m, v Južni Ameriki pa tudi preko 2.500 m.[2] V glavnem prebiva v tropskih deževnih, meglenih in zimzelenih gozdovih, pa tudi v bolj suhih področjih tropskih gozdov.

Je nočna žival, ki se podnevi skriva med odpadlim listjem ali med koreninami. Mladi osebki, pa tudi odrasli osebki, so semiarborealni, kar pomeni, da prebivajo na ali v bližini dreves, pogosto blizu grmovja in nizkih dreves.[2] B. asper slovi po tem, da je zelo razdražljiva in nepredvidljiva ter se lahko premika dokaj hitro.[2] Navadno poskuša pobegniti stran od nevarnosti,[3] nemalokrat pa lahko nenadoma spremeni smer in agresivno napade v samoobrambi. Odrasli osebki, ki so v polni pripravljenosti in nimajo izhoda za pobeg so še posebej nevarni.[2]

Prehrana[uredi | uredi kodo]

O nočnem lovu in prehrani je znano le malo. V glavnem se prehranjuje z manjšimi sesalci (npr. miši), pa tudi s ptiči, plazilci in dvoživkami. Mladiči uporabljajo svoj rep kot vabo.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Spolno zrelost je dosežena pri starosti 1,5 let. Samci se lahko parijo z več samicami večkrat na leto. Na začetku razmnoževalnega cikla se samci nehajo prehranjevati, samice pa pri tretjem mesecu gestacije. Gestacija traja navadno od 180-240 dni, mladiči pa se rodijo živi. Po rojstvu mladičev se samice več mesecev prehranjujejo z veliko večjo količino hrane kot običajno zaradi izčrpanosti. B. asper ima lahko veliki zarod, tj. tudi do okoli 80-100 mladičev, v povprečju pa 30.[3]

Strupenost[uredi | uredi kodo]

Obsežna nekroza tkiv pri 11-letnem dečku zaradi ugriza B. asper po dveh tednih[4]

B. asper je pomemben vzrok ugrizov na območju prebivanja. Skupaj s Crotalus durissus je glavni vzrok ugrizov na Jukatanskem polotoku v Mehiki, v Kostariki pa velja za najnevarnejšo kačo, ki predstavlja vzrok za ugrize v 50 % primerov. V nekaterih predelih Kolumbije in Venezuele je vzrok za 50-80 % ugrizov.[5]

Po svoji naravi razdražljiva in agresivna (bolj kot pa B. atrox) ter hitra in gibčna. Zaradi svoje velikosti in sposobnosti dvigovanja glave visoko nad tlemi ugrizne velikokrat na mestu nad kolenom.[5]

Toksin B. asper je kompleksna mešanica različnih sestavin, kot so encimi (npr. fosfolipaza A2), nizkomolekularni peptidi, metalotionein ter ostale molekule. Takoj po ugrizu se sprva lokalno pojavijo bolečina, podplutba, ki se širi navzven od mesta ugriza, oteklina, ki se znatno poveča v času 36 ur ter mehurji, sistemsko pa še otopelost, blaga vročina, glavobol, slabost, motena zavest, bruhanje, krvavitve iz nosu (epistaksa) in dlesni, izkašljevanje krvi iz pljuč ali dihalnih poti (hemoptiza), krvavitve v prebavilih, nizek krvni tlak (hipotenzija), krvavo uriniranje (hematurija) ter bolečina na pritisk na področju vranice. V primeru nezdravljenega ugriza se pogosto pojavi obsežna nekroza na prizadetem udu, zaradi česar je potrebna amputacija. V nekaterih primerih so bili opisani tudi drugi sistemski učinki, kot so sepsa, znotrajlobanjska krvavitev, akutna odpoved ledvic s hipokaliemijo (zmanjšana količina kalija v krvi) in metabolno acidozo ter hemoragični šok.[5]

Domnevano je, da sta bila agresivnost kače in hude posledice ugriza dejavnika, zaradi katerih so okoli Majevskih naselbin, kot je Nim Li Punit, naselili omenjene kače, ki so služile kot učinkovita obramba pred morebitnimi zavojevalci.[6]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Ogrožena skupina ljudi so predvsem poljedelci. Prva pomoč vključuje v glavnem imobilizacijo prizadetega uda in čimprejšnji transport v bolnišnico.[7] Raziskave so pokazale, da mešanica, sestavljena iz CaNa2 EDTA, serumske frakcije iz B. asper ter polivalentnega protiseruma iz konja, učinkovito inhibira lokalne in sistemske učinke toksina, predvsem krvavitve.[8]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 McDiarmid R.W., Campbell J.A. in Touré T. (1999). Snake Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference, vol. 1. Herpetologists' League, str. 511. ISBN 1-893777-01-4
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Campbell, Lamar; The Venomous Reptiles of the Western Hemisphere, 2004, str. 870.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 "Captive care of B. asper". VenomousReptiles.org. Pridobljeno dne 2010-10-16.
  4. ^ Norris, R. (2004). "Venom Poisoning in North American Reptiles". V: The Venomous Reptiles of the Western Hemisphere. Ithaca in London: Comstock Publishing Associates.
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 Warrell, D.A. (2004). "Snakebites in Central and South America: Epidemiology, Clinical Features, and Clinical Management". V: The Venomous Reptiles of the Western Hemisphere. Ithaca in London: Comstock Publishing Associates.
  6. ^ Hogan, C.M. (2007). "Nim Li Punit". Megalithic Portal. Pridobljeno dne 2010-10-17.
  7. ^ Otero-Patiño, R. (2009). "Epidemiological, clinical and therapeutic aspects of Bothrops asper bites". Toxicon 54 (7): 998–1011. doi:10.1016/j.toxicon.2009.07.001. 
  8. ^ Borkow G., Gutierrez J.M. in Ovadia M. (1997). "Inhibition of Toxic Activities of Bothrops asper Venom and Other Crotalid Snake Venoms by a Novel Neutralizing Mixture". Toxicology and Applied Pharmacology 147: 442–47. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Campbell, J.A. & Lamar, W.W. (ur.) (2004). The Venomous Reptiles of the Western Hemisphere. Ithaca in London: Comstock Publishing Associates. ISBN 0-8014-4141-2