Borut Pahor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Borut Pahor
Portret
4. predsednik Republike Slovenije
Na položaju
23. december 2012 – 23. december 2022
PremierJanez Janša
Alenka Bratušek
Miro Cerar
Marjan Šarec
Janez Janša
Robert Golob
PredhodnikDanilo Türk
NaslednikNataša Pirc Musar
6. predsednik vlade Republike Slovenije
Na položaju
21. november 2008 – 10. februar 2012
PredhodnikJanez Janša
NaslednikJanez Janša
5. predsednik Državnega zbora
Republike Slovenije
Na položaju
2000 – julij 2004
PredhodnikJanez Podobnik
NaslednikFeri Horvat
Evropski poslanec
Na položaju
2004–2008
Osebni podatki
Rojstvo2. november 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1][2] (60 let)
Postojna
NarodnostSlovenija Slovenec
Politična strankaSocialni demokrati (SD)
Poklicpolitik, politolog
Podpis
Spletna stranborutpahor.si

Borut Pahor [bórut páhor], slovenski politik, nekdanji predsednik Republike Slovenije, in nekdanji predsednik vlade Republike Slovenije, * 2. november 1963, Postojna, SR Slovenija.

Pahor je bil četrti predsednik Republike Slovenije, funkcijo je v dveh mandatih opravljal med letoma 2012 in 2022. V politiko je vstopil že v srednješolskih letih. Leta 1990 je bil izvoljen v Skupščino Socialistične republike Slovenije. Nadalje je bil izvoljen v 1. sklic Državnega zbora Republike Slovenije. V času 3. državnega zbora Republike Slovenije je postal predsednik parlamenta. Nekaj mesecev pred koncem mandata je bil na listi ZLSD izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu.

Leta 2008 je stranko Socialni demokrati popeljal do zmage na volitvah in nato postal predsednik 9. vlade Republike Slovenije. Mandat njegove vlade sta zaznamovala predvsem podpis arbitražnega sporazuma in afera s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6). Pahorjeva vlada je 20. septembra 2011 prejela nezaupnico v Državnem zboru Republike Slovenije. Pahor je na sledečem kongresu stranke, kjer mu delegati niso zaupali ponovnega mandata predsednika stranke, napovedal kandidaturo na volitvah predsednik Republike Slovenije v letu 2012. Na volitvah je Pahor zmagal v prvem in nato še v drugem krogu proti tedanjemu predsedniku Danilu Türku. Funkcijo je začel opravljati 23. decembra 2012. Za ponovno kandidaturo se je odločil leta 2017 in v drugem krogu proti Marjanu Šarcu osvojil še drugi mandat na mestu slovenskega predsednika.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Pahor se je očetu učitelju Francu Pahorju in mami šivilji Iva Pahor Martelanc rodil 2. novembra 1963. Odraščal je v Šempetru pri Gorici. Oče Franc je umrl, ko je Borut štel tri leta.[3] V mladosti se je ukvarjal s kotalkanjem in manekenstvom. Nekaj časa je bil tudi menedžer sošolca, kasneje znanega glasbenika Giannija Rijavca.[3] Borut Pahor je leta 1987 diplomiral iz politologije s temo Prizadevanja neuvrščenih za mirno reševanje sporov med članicami gibanja, za kar je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada in Zoretovo nagrado.

Politično delovanje[uredi | uredi kodo]

Na novogoriški gimnaziji je bil leta 1978 v vodstvu mladinske organizacije (ZSMS). V ZKS je vstopil proti koncu študija mednarodne politologije na tedanji Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo v Ljubljani leta 1986. V tretjem in četrtem letniku je bil na čelu fakultetne ZSMS, v šolskem letu 1986/87 pa je neuspešno kandidiral za predsedstvo univerzitetne konference ZSMS.

Leta 1988 je v enem od člankov v strankinem tedniku Komunist kritiziral koncept avantgardne vloge partije in razmišljal o sestopu z oblasti. Leta 1989 se je znotraj ZKS začel ustanavljati Demokratični forum, podmladek ZKS. Vodenje je prevzel Pahor. S 26 leti je postal najmlajši član centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, nato pa še član njegovega predsedstva. Leta 1990 je bil delegat na zadnjem, januarskem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije in ga tudi predčasno zapustil skupaj s celotno slovensko delegacijo.

V vodstvu stranke SD[uredi | uredi kodo]

Borut Pahor je bil podpredsednik Združene liste socialnih demokratov od njene ustanovitve leta 1993 do tretjega kongresa 15. marca 1997, ko je bil z veliko večino izvoljen za predsednika stranke. Leta 1997 je od Janeza Kocijančiča prevzel vodenje Združene liste socialnih demokratov, sedaj Socialni demokrati. Leta 2004 je postal član Predsedstva PES - Stranke evropskih socialistov. SD je vodil vse do kongresa 2. junija 2012, kjer je v drugem krogu glasovanja z rezultatom 180:190 izgubil proti Igorju Lukšiču.[4][5] Med kongresom je najavil svojo kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah.[4]

Parlamentarno delovanje[uredi | uredi kodo]

Leta 1990 je bil na listi ZKS-SDP prvič izvoljen v takratno Skupščino Socialistične republike Slovenije. Postal je predsednik komisije za vprašanja mladih. V drugem delu mandata je postal podpredsednik komisije za mednarodno sodelovanje.

Pahor z Jadranko Kosor leta 2010

Leta 1992 je bil izvoljen za poslanca v 1. državni zbor Republike Slovenije. V tem mandatu Državnega zbora Republike Slovenije je bil namestnik predsednika odbora za zunanjo politiko, od leta 1995 pa tudi njegov predsednik. V obdobju 1992-1996 je bil član komisije za evropske zadeve, komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb in odbora za obrambo, vodil pa je tudi slovensko delegacijo v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

Od samega začetka je sodeloval in kasneje tudi vodil slovensko parlamentarno delegacijo v Svetu Evrope. Leta 1996 je bil izvoljen za enega od podpredsednikov delegacije. V Parlamentarni skupščini Sveta Evrope v Strasbourgu je bil predsednik ad hoc komiteja za enake možnosti spolov. V letih 1996/1997 je bil član Izvršnega komiteja Mednarodne zveze parlamentarcev. Leta 1998 je bil izvoljen v predsedstvo socialistične skupine v Svetu Evrope.

V letih 1993 do 1997 je bil član Skupščine Zahodnoevropske unije.

Leta 1996 je bil izvoljen v 2. državni zbor Republike Slovenije. Bil je član odbora za mednarodne odnose, ustavne komisije, odbora za obrambo, vodja delegacije Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope ter član Izvršnega odbora Mednarodne parlamentarne organizacije. Leta 1996 je bil izvoljen tudi za podpredsednika Državnega zbora in funkcijo opravljal do aprila 1997. Leta 1997 je kandidiral za ministra za zunanje zadeve, vendar je predlog mandatarja Janeza Drnovška v Državnem zboru dobil en glas premalo.

Pahor s kraljem Haraldom V leta 2011

Po volitvah leta 2000, na katerih je bil izvoljen v 3. državni zbor Republike Slovenije, je postal predsednik Državnega zbora in to funkcijo opravljal skoraj do konca mandata. Leta 2004 je bil kljub zadnjemu mestu na listi ZLSD izvoljen v Evropski parlament. Bil je član Skupine socialdemokratov v evropskem parlamentu, član Odbora za proračunski nadzor, član Odbora za ustavne zadeve, nadomestni član Odbora za zunanje zadeve in podpredsednik Delegacije pri Skupnem parlamentarnem odboru EU-Hrvaška. 15. oktobra 2008 je njegov mandat v Evropskem parlamentu potekel, ker je bil izvoljen v 5. državni zbor Republike Slovenije[6].

Na predsedniških volitvah 2007 je dolgo veljal za kandidata z možnostmi za zmago, vendar se je po dolgotrajnem premisleku in upoštevaje stališča stranke 22. junija odločil, da bo stranko raje popeljal na parlamentarne volitve leto pozneje.

Delovanje v vladi[uredi | uredi kodo]

Pahor s semaforjem leta 2010

Pod njegovim vodstvom je stranka Socialnih demokratov na državnozborskih volitvah 21. septembra 2008 dosegla relativno zmago in potrojila število poslanskih mandatov; posledično ga je predsednik republike predlagal za mandatarja. 7. novembra istega leta pa je bil v Državnem zboru potrjen za novega mandatarja. 21. novembra 2008 je bila na njegov predlog v Državnem zboru izvoljena nova koalicijska vlada.

Pahor z Angelo Merkel leta 2011

4. novembra 2009 je s hrvaško premierko Jadranko Kosor v Stockholmu podpisal t. i. arbitražni sporazum, ki določa nadaljnje reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, ki od osamosvojitve obeh držav leta 1991 še ni določena, pred mednarodnim arbitražnim sodiščem. Arbitražni sporazum je bil kasneje ratificiran v hrvaškem saboru, slovenskem parlamentu in, z večinsko voljo slovenskih volivcev, na naknadnem zakonodajnem referendumu 6. junija 2010.

Julija 2011 je začasno prevzel tudi Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije.[7]

20. septembra je državni zbor v paketnem glasovanju zavrnil vse ministrske kandidate (s 36 glasovi za in 51 proti); ker je Pahor na njihovo izvolitev vezal tudi zaupnico vladi, je bila posledično izglasovana tudi nezaupnica.[8] S tem je vlada postala tretja vlada v zgodovini samostojne Slovenije (po 1. in 4. vladi), ki je predčasno končala svoj mandat.[9] Do sestave nove vlade, februarja 2012, je Pahorjeva vlada opravljala le tekoče zadeve.[8]

Med pripravami na državnozborske volitve je Pahor 18. oktobra dejal, da razmišlja o odstopu s položaja predsednika SD po volitvah oz. pred spomladanskim kongresom stranke.[10] Na sledečem kongresu v Kočevju ga je porazil Igor Lukšič. Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral in bil izvoljen na listi SD. Bil je kandidat za predsednika državnega zbora, vendar v dveh krogih glasovanja ni uspel dobiti zadostne podpore. V obeh krogih je imel podporo SD, SLS, NSi in Liste Virant, obakrat je dobil 32 glasov (od potrebnih 46).[11]

Predsednik republike[uredi | uredi kodo]

Pahor in ameriški državni sekretar Mike Pompeo na Bledu, avgust 2020

Pahor je svojo kandidaturo za predsednika republike najavil ob porazu na kongresu stranke Socialni demokrati, ko je bil za predsednika stranke izvoljen Igor Lukšič.[4][5] V drugem krogu volitev za funkcijo predsednika Republike Slovenije leta 2012 premagal protikandidata, dotedanjega predsednika republike Danila Türka. Prejel je 67,37 % vseh glasov.[12] Posebnost njegove kampanje je bilo prostovoljno opravljanje najrazličnejših poklicev, s čimer se je želel približati oziroma bolje spoznati vsakdan povprečnega volivca.[13][14] Prvi predsedniški mandat je nastopil 23. decembra 2012, dan po prisegi pred državnim zborom.

Pahor z izraelskim predsednikom Rivlinom (2020)

Pred predsedniškimi volitvami 2017 je Pahor napovedal ponovno kandidaturo, zopet kot neodvisen kandidat. Za mesto predsednika se je potegovalo še osem kandidatov. Pahorju so tekom kampanje očitali predvsem neodzivnost in molčečnost, ko bi se moral oglasiti. V prvem krogu je Pahor prejel 47,21 % glasov, v drugi krog se je uvrstil s tedanjim kamniškim županom Marjanom Šarcem, ki je osvojil 24,76 %.[15] V drugem krogu, ki je potekal 12. novembra 2017, je Pahor z 378.307 glasovi oz. 53,09 % osvojil drugi predsedniški mandat.[16] Prevzel ga je 23. decembra 2017.

Ob volilnih kampanjah, predvsem v drugi, je poudarjal svoj objektivni položaj in pripravljenost sodelovanja s katero koli vlado. V predsedniških mandatih si je prizadeval tudi za dobre medsosedske odnose. Nekatera srečanja in skupne obeležitve so v javnosti vzbudile več polemik: 13. julija 2020 sta z italijanskim predsednikom Sergiem Mattarello položila vence k bazoviškim žrtvam in fojbam, skupaj sta se udeležila tudi vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski narodni skupnosti.[17] 11. oktobra 2020 sta se z avstrijskim predsednikom Van der Bellnom skupaj udeležila 100. obletnice Koroškega plebiscita.[18] Za čas Pahorjevega prvega mandata je bil v Predsedniški palači uveden dan odprtih vrat ob vseh državnih praznikih, prav tako je vpeljal javno predstavitev kandidatov za nekatere javne funkcije (ustavni sodniki, guvernerji ipd.) v Predsedniški palači.

Pahor in italijanski predsednik Mattarella (2021)

V času epidemije koronavirusa je Pahor ob velikem razhajanju opozicije in koalicije predstavnike parlamentarnih strank povabil na skupni pogovor, drugič tudi s predstavniki zdravstvene stroke. Obakrat so se sestanka udeležile vse stranke razen Liste Marjana Šarca in Levice, ki sta pogovore zavrnili.[19][20][21] S predsednikom vlade, državnega zbora in državnega sveta, se je Pahor javno cepil 19. marca 2021 s cepivom AstraZeneca proti koronavirusu.[22][23]

Spomladi leta 2021 je bil Pahor omenjen v povezavi z domnevnimi non-paperju o preoblikovanju meja na Zahodnem Balkanu. Obstoj takšnega dokumenta je sam zanikal.[24][25][26] Dejal je tudi, da se je ob srečanju s člani predsedstva Bosne in Hercegovine pogovarjal o morebitni mirni rešitvi vprašanja v državi, a brez strinjanja s takšno rešitvijo in vednostjo o non-paperju.[24] 14. vlada Republike Slovenije je 11. junija 2021 umaknila stopnjo zaupnosti z dokumenta o možni rešitvi problema Bosne in Hercegovine, ki ga je leta 2011 za takratnega premierja Pahorja pripravil nekdanji predsednik Milan Kučan.[27] Ta je bil takrat v funkciji Pahorjev poročevalec za BiH.[28] Dokument sicer naj ne bi bil sporni non-paper.[29]

Seznam državniških obiskov[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Seznam državniških obiskov Boruta Pahorja

Po predsedniškem mandatu[uredi | uredi kodo]

Borut Pahor se je po koncu predsedniškega mandata umaknil iz aktivne politike. Prevzel je pisarno bivšega predsednika v stolpnici TR 3 v Ljubljani. Še vedno je opravljal tudi številna neformalna dvostranska srečanja s predstavniki tujih držav in voditelji.

V začetku leta 2023 je sporočil, da bo v dobrodelne namene dražil svojo katro oz. avto Renault 4 GTL, letnik 1991, ki jo je imel v lasti preko dvajset let.[30] Napovedal je, da bo kupnino namenil Inštitutu Zlata Pentljica in Društvu junaki 3. nadstropja, ki skrbita za otroke z rakom.[31][32] Dražba je trajala do sredine februarja, najvišjo veljavno ponudbo pa je za 60.000 evrov oddala družina Fratar iz Dravograda.[33] Šlo je za najvišji znesek odkupa "katrce" v zgodovini.[34] Družina Fratar je nadalje avtomobil ponovno dražila in v dobrodelne namene zbrala 260.094 evrov.[35][36]

5. aprila 2023 je izšla prva epizoda podkasta Mastercard podkast navdiha, v katerem Borut Pahor gosti sogovornike z ganljivimi življenjskimi zgodbami. Prva gostja podkasta je bila takrat 21-letna Korina Korper, ki je prebolela raka in je članica strokovnega sveta Inštituta Zlata pentljica.[37]

Decembra 2023 je ustanovil nevladno organizacijo Prijatelji zahodnega Balkana in izdal knjigo za politične začetnike Zmaga je začetek.[38]

Aprila 2024 je Borut Pahor skupaj z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarellom prejel častni doktorat iz prava Univerze v Trstu. Doktorat sta prejela za zasluge na področju sprave glede vojnega in povojnega nasilja. Izpostavljen je bil njun skupni obisk spomenika žrtvam fojb in bazoviškim žrtvam ter vrnitev Narodnega doma v Trstu.[39]

Osebno življenje[uredi | uredi kodo]

Z odvetnico Tanjo Pečar ima sina Luko.[40]

V prostem času se ukvarja s športom; še posebej v maratonu, kolesarstvu, plavanju,... Med drugim se je udeležil 15. ljubljanskega maratona (21 km; čas: 1:46:24)[41] in maratona treh src leta 2011 (21 km; čas: 1 h 48 min).[42]

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

27. novembra 1998 je prejel strokovnega viktorja za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost leta 1997.[43]

  • Italija Nagrada »Sigillum Magnum«, najvišje odlikovanje bolonjske univerze, 2021
  • Južna KorejaOdlikovanje Velikega reda Mugunhwa za prispevek k dialogu in razumevanju med narodi in državami, 2021

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  2. ↑ Munzinger Personen
  3. ↑ 3,0 3,1 »Biografija predsednika Boruta Pahorja«. Dnevnik. Pridobljeno 14. marca 2021.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 »Foto: Novi predsednik SD-ja je postal Lukšič«. RTVSLO.si. Pridobljeno 24. aprila 2021.
  5. ↑ 5,0 5,1 STA, D. P. (2. junij 2012). »Lukšič postal novi predsednik SD«. old.slovenskenovice.si. Pridobljeno 24. aprila 2021.
  6. ↑ Dnevnik.si - http://www.dnevnik.si/novice/eu/1042216111
  7. ↑ RTVSLO.si - Pahor tudi uradno predlagal začasne ministre
  8. ↑ 8,0 8,1 Siol.net - Borut Pahor odhaja s čela vlade
  9. ↑ Delo.si - Zgodovina slovenskih vlad in Pahorjeva politična pot
  10. ↑ Siol.net - Pahor kmalu nič več predsednik SD?
  11. ↑ »Po drugem glasovanju ni bil izvoljen niti Pahor niti Kociprova«. RTVSLO.si. Pridobljeno 15. februarja 2022.
  12. ↑ Državna volilna komisija - končni rezultati predsedniških volitev 2012
  13. ↑ »Borut Pahor je kmet«. Časopis Slovenske novice. Pridobljeno 2. aprila 2013.
  14. ↑ »Predsednik Pahor za božič kot natakar«. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 25. marca 2013.
  15. ↑ »STA: Pahor in Šarec v drugi krog«. www.sta.si. Pridobljeno 21. oktobra 2020.
  16. ↑ »Predsedniške volitve 2017«. dvk-rs.si. Pridobljeno 21. oktobra 2020.
  17. ↑ »Pahor in Mattarella položila venca k spomenikoma v Bazovici #foto #video«. siol.net. Pridobljeno 21. oktobra 2020.
  18. ↑ »Pahor: Zaznamovanje 100. obletnice koroškega plebiscita bo dan, pomemben za vso Evropo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 21. oktobra 2020.
  19. ↑ »Pahor po srečanju zadovoljen. Janša: Težko rečem, da je bil pogovor uspešen. #video«. siol.net. Pridobljeno 19. marca 2021.
  20. ↑ »Janša: Pogodba z AstraZeneco naj bi bila slaba, nekdo bo moral odgovarjati«. www.24ur.com. Pridobljeno 19. marca 2021.
  21. ↑ »(V ŽIVO) Luka Mesec zavrnil vabilo Boruta Pahorja – Tudi poslanka LMŠ Jerca Korče odgovraja na kratko: "Ne" – TOPNEWS.si«. Pridobljeno 19. marca 2021.
  22. ↑ »Predsednik Republike Slovenije | Predsednik republike se je danes cepil s cepivom AstraZeneca«. www.up-rs.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. aprila 2021. Pridobljeno 19. marca 2021.
  23. ↑ »Z AstraZeneco že cepljeni Pahor, Janša, Zorčič in Kovšca«. RTVSLO.si. Pridobljeno 19. marca 2021.
  24. ↑ 24,0 24,1 »Janša klical v BiH: Slovenski non-paper o mejah ne obstaja«. rtvslo.si. Pridobljeno 3. februarja 2023.
  25. ↑ »Spreminjanje meja je naivna in nevarna zamisel«. www.delo.si. Pridobljeno 3. februarja 2023.
  26. ↑ »Pahor ne pozna non-paperja. Vključitev držav Zahodnega Balkana, kakršne so, v EU je geopolitično vprašanje prve kategorije, je zatrdil«. vecer.com. Pridobljeno 3. februarja 2023.
  27. ↑ Kučan, Milan (11. junij 2022). »Poročilo, ki ga je pripravil g. Milan Kučan, poročevalec predsednika Vlade Republike Slovenije g. Boruta Pahorja za BiH, imenovan s sklepom Vlade Republike Slovenije št.:10000-10/2020/3, na njeni 106. redni seji, dne 4. 11. 2010« (PDF). Vlada Republike Slovenije. Republika Slovenija, Kabinet predsednika vlade.
  28. ↑ »Pahor: Kučan je človek z izjemno politično in človeško modrostjo«. rtvslo.si. Pridobljeno 3. februarja 2023.
  29. ↑ »Vlada objavila Kučanovo poročilo o BiH, a to naj ne bi bil sporni non-paper«. N1. 11. junij 2021. Pridobljeno 3. februarja 2023.
  30. ↑ »Nekdanji predsednik Borut Pahor prodaja svojo legendarno katrco«. N1. 28. januar 2023. Pridobljeno 3. februarja 2023.
  31. ↑ »Nekdanji predsednik za svojo katro že prvi dan prejel visoko ponudbo«. siol.net. Pridobljeno 3. februarja 2023.
  32. ↑ »Pahor že prvi dan dražbe prejel visoko ponudbo za svojo katrco«. N1. 1. februar 2023. Pridobljeno 3. februarja 2023.
  33. ↑ Presekar, Domenika (15. februar 2023). »Borut Pahor prodal katrco za 60 tisoč evrov: kdo je kupec?«. N1. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  34. ↑ »Končana dražba najdražje katrce v zgodovini: prodana za 60 tisoč evrov«. www.24ur.com. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  35. ↑ Musić, Irma (4. april 2023). »Dobrodelna dražba katre zaključena. Pahor sporočil, koliko so zbrali«. N1. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  36. ↑ »Bivši predsednik republike Borut Pahor je izžrebal dobitnika dobrodelne katre«. Bivši predsednik Republike Slovenije. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  37. ↑ »STA: Izšel podkast Boruta Pahorja«. www.sta.si. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  38. ↑ »Borut Pahor: "Če ne bi šel skozi pekel, tudi do nebes ne bi prišel."«. RTVSLO.si. Pridobljeno 25. januarja 2024.
  39. ↑ V, G. »Pahor in Mattarella prejela častni doktorat Univerze v Trstu«. rtvslo.si. Pridobljeno 14. aprila 2024.
  40. ↑ Siol.net - Borut Pahor - premier, ki je predčasno sklenil mandat
  41. ↑ 24ur.com - Rekordna udeležba na maratonu
  42. ↑ Zurnal24.si - "Razočaran sem nad sabo"
  43. ↑ »Viktorji.si - Viktorji 1997: Zlati kipec za Simono Weiss«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. januarja 2012. Pridobljeno 22. oktobra 2011.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Borut Pahor.
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Borut Pahor
Funkcije v političnih strankah
Predhodnik: 
Janez Kocijančič 		Predsednik Združene lista socialnih demokratov
1996–2012 		Naslednik: 
Igor Lukšič
Politične funkcije
Predhodnik: 
Janez Podobnik 		Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
2000–2004 		Naslednik: 
Feri Horvat
Predhodnik: 
nihče 		Poslanec Evropskega parlamenta
2004–2008 		Naslednik: 
Aurelio Juri
Predhodnik: 
Janez Janša 		Predsednik Vlade Republike Slovenije
2008–2012 		Naslednik: 
Janez Janša
Predhodnik: 
Irma Pavlinič Krebs 		Minister za javno upravo Republike Slovenije
2011 		Naslednik: 
Boris Koprivnikar
Predhodnik: 
Danilo Türk 		Predsednik Republike Slovenije
2012–danes 		Trenutni nosilec naziva
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Borut_Pahor&oldid=6201106«